Slovenija

Znova o delitvi premoženja SFRJ

Sarajevo/Ljubljana, 23. 01. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V Sarajevu se je sešel odbor držav naslednic SFRJ za delitev diplomatsko-konzularnega premoženja nekdanje skupne države. Gre za več kot 100 poslopij, Sloveniji pa v skladu z okvirnim nasledstvenim sporazumom pripada 14 odstotkov premoženja.

Odbor za delitev diplomatsko-konzularnega premoženja (DKP) je na današnjem srečanju v Sarajevu dosegel soglasje o tem, da bodo tisti objekti, za katere je interes izrazila le ena država naslednica, pripadli tem državam, potem ko bo dokončno ratificiran in uveljavljen okvirni nasledstveni sporazum. Kot je povedal slovenski predstavnik v odboru Borut Trekman, bodo Sloveniji v skladu s tem dogovorom pripadle tri nepremičnine. Trekman ni želel razkriti, za katere objekte gre, povedal je le, da so vsi v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Kot je še povedal Trekman, je poleg tega pododbor, ki se ukvarja z razdelitvijo umetniških del v diplomatsko-konzularnih predstavništvih, uskladil načine, kako in katera dela se bodo razdelila iz tistih DKP, ki so jih naslednice doslej že prevzele. Gre za pet objektov - Slovenija je dobila veleposlaništvo v Washingtonu, ostale štiri naslednice pa so si razdelile veleposlaništvo v Londonu ter rezidenco, veleposlaništvo in konzulat v Parizu. Umetniška dela iz teh objektov bodo tako lahko razdeljena še pred ratifikacijo nasledstvenega sporazuma.

Člani odbora so se danes dogovorili, da bodo skušali še okrepiti svoje delo in delo pododbora za umetniška dela, razpravljali pa so tudi o možnosti, da bi tisti del diplomatsko-konzularnega premoženja, za katerega nobena od naslednic ni izrazila interesa, prodali. Že na zadnjem srečanju novembra lani v Beogradu so ugotovili, da je vsaj en objekt tak, da bi v poštev prišla prodaja.

Odbor sam odločitve o morebitni prodaji ne more sprejeti, saj okvirni nasledstveni sporazum pravi, da se to premoženje načeloma deli v naravi. Mnenje o tem bi moral tako podati stalni skupni odbor visokih predstavnikov za nasledstvo. Ta se uradno sicer ne more sestati, dokler nasledstveni sporazum ne bo v celoti ratificiran, torej dokler ga ne ratificira še Hrvaška kot zadnja od petih naslednic, ki tega še ni storila. Visoki predstavniki za nasledstvo so se sicer enkrat že sešli na neformalnem srečanju, in sicer junija lani v Skopju.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20