Znova nad koroške Slovence

Na avstrijskem Koroškem se je zaradi razprav o spremembi volilnega reda vnela ostra debata o slovenski manjšini. Deželni glavar Jörg Haider je znižanje praga, ki bi vstop v deželni zbor omogočil manjšim strankam, zavrnil z besedami, da nima razumevanja za to, da "radikalni slovenski funkcionarji zganjajo zmedo tudi pri nas v deželnem zboru."

Socialdemokratska stranka (SPÖ), ljudska stranka (ÖVP), Zeleni ter svobodnjaška stranka (FPÖ) na avstrijskem Koroškem se načeloma strinjajo glede znižanja volilnega praga za vstop v deželni zbor, saj je sedaj treba vsaj v enem izmed štirih volilnih okrožij v deželi zbrati okoli deset odstotkov glasov. Visok prag je bil uveden po uspehu slovenske Koroške Enotne liste (KEL) leta 1975, ki je tedaj le za las zgrešila vstop v deželni parlament. Obenem je bilo naselitveno območje koroških Slovencev razdeljeno na tri volilna okrožja, s čimer je kakršni koli slovenski politični stranki onemogočen volilni uspeh.

Načelnemu dogovoru SPÖ, ÖVP, Zelenih in FPÖ o omilitvi pogojev za vstop v deželni zbor za manjše stranke odločno nasprotujejo v Zavezništvu za prihodnost Avstrije (BZÖ) deželnega glavarja Haiderja. Sporna je zanje predvsem možnost, da bi v prihodnje v deželni zbor lahko prišla tudi slovenska Enotna lista (EL).

Po Haiderjevih besedah namreč deželni zbor ne sme postati "oder za požigalce in razdiralce". V deželnem zboru je treba ohraniti "stabilne razmere," je Haider v četrtek dejal pred novinarji v Celovcu in dodal, da bi nastala "škoda za demokracijo, če bi radikalni slovenski funkcionarji sedeli v deželnem zboru".

Pri vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel pa je deželna vlada avstrijske Koroške z glasovi BZÖ in ÖVP sprejela stališče glede napovedi avstrijskega ustavnega sodišča, da bo preverilo potrebo po dvojezični topografiji v Dobrli vasi in Žitari vasi na osnovi 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). Po oceni deželne vlade je v ADP govor o zaščiti narodnih manjšin, zaradi česar podatki iz popisov prebivalstva o pogovornem jeziku ne morejo biti osnova za določitev potrebe po dvojezični topografiji. Za to bi bilo treba izvesti posebno ugotavljanje velikosti manjšine. V skladu s tem po prepričanju BZÖ in ÖVP v Dobrli vasi in Žitari vasi ne sme biti dvojezičnih krajevnih tabel.