S predlaganimi ukrepi vlade ne bomo dosegli želenega cilja, torej ponovnega zagona gospodarstva, je dejal predsednik sindikata Pergam Janez Posedi. Po njegovem problem ni v deficitu, temveč v tem, da ni vizije za razvoj gospodarstva. Vse pametne države to rešujejo skozi inflacijo in ne z ukrepi, ki najbolj prizadenejo revne sloje, meni.
Ukrep znižanja višine nadomestila za brezposelne je po mnenju Posedija "skrajno neprimeren, v kolikor vlada ne pride z resnim gospodarskim programom", ki bo ljudem, ki ostajajo brez služb, omogočil ponovno zaposlitev. S tem ukrepom pa vlada vali krivdo za posledice neučinkovite gospodarske politike zadnjih let nad ljudi, ki ostajajo brez službe, pojasnjuje.
Eden od predlogov vlade je tudi izločitev nadomestila za zadržanost od dela v času brezposelnosti iz zdravstvene blagajne. Posedi sicer pravi, da te problematike ne pozna tako natančno, a po njegovih podatkih "zadeva meri na kronične bolnike" in zna biti zahtevna za usklajevanje.
Letos naj bi javni uslužbenci ostali brez regresa
Vlada med drugim za letos predvideva tudi neizplačilo regresa javnim uslužbencem, drugo leto pa bi regres izplačali polovično. Po ocenah Posedija gre za prenagljen ukrep, saj je bil regres že zadnji dve leti znižan pod zakonsko določeno mejo. Tovrstni ukrepi so lahko zgolj začasni, zato je vprašanje, ali je v tem segmentu možno še naprej varčevati, pravi Posedi in ob tem dvomi, da bo v primeru spora na sodišču ta ukrep možno uveljaviti.
Na udaru tudi upokojenci
Posedi je o ukrepu znižanja letnega dodatka za upokojence, ki bi sicer za pokojnine do 414 evrov ostal enak, za pokojnine nad 622 evrov pa bi ga vlada ukinila, dejal, da bi se ga dalo razumeti, če bi bila meja za ukinitev letnega dodatka višja, denimo 1500 evrov. Upokojenci s 600 evri pokojnine pa so za vlado "že neki bogataši", a po mnenju Posedija že ta znesek pokojnin sploh ni tako visok.
Kaj bodo spreminjali pri zdravstvenih storitvah?
Prenos dela kritja zdravstvenih storitev na dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa se Posediju zdi "nekoliko nerazumljiv" ukrep. Glede na napovedano zdravstveno reformo naj bi se namreč dodatno zdravstveno zavarovanje vključilo v osnovnega, zato gre po njegovih ocenah pri tem ukrepu za "neko bolj navidezno, začasno pretakanje". To pa po njegovem "ne pomeni nič dobrega", ker če bi se v prihodnje reforma na tem področju res zgodila, bi zavarovanci ostali na nižji košarici, slovenska zdravstvena košarica pa "ni tako bogata, kot nam razlagajo", je povedal Posedi.
"Brez dodatnih virov reševanje ni možno, ker se bo začela vrteti negativna spirala in bo šlo navzdol," je še dejal Posedi. Če bi imeli vizijo za razvoj gospodarstva, bi po njegovem imeli tudi gospodarsko rast.
GZS: Zniževanje investicij je kot Damoklejev meč
Po ostrih odzivih sindikatov na predlagane varčevalne ukrepe vlade je pomisleke izrazil tudi prvi mož Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Samo Hribar Milič. Dotaknil se je predvsem predloga o zmanjševanjem investicij, subvencij in drugih programov gospodarskim družbam v težavah, s katerim bi vlada v dveh letih prihranila 270 milijonov evrov.
Če bo prišlo do tako drastičnega zniževanja sredstev za investicije, potem je to kot Demoklejev meč, ker ne bo gospodarske rasti oziroma zagona, meni Hribar Milič, ki se sicer zaveda, da je treba varčevati tudi na tem področju, a si želi, da bi ta sredstva uspeli nadomestiti s kakšnimi drugimi viri.
"Obstajajo možnosti, da bi ta sredstva nadomestili s kakšnimi drugimi viri – s koncesijami, z vstopom v kakšen investicijski projekt tujega partnerja, mislim, da bi del teh investicijskih sredstev lahko dobili tudi od Evropske investicijske banke, na primer za energetsko prenovo stavb," je povedal Hribar Milič v odzivu na izhodišča za uravnoteženje javnih financ, ki jih je vlada v petek poslala socialnim partnerjem.
KOMENTARJI (89)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.