Klasifikacijo nujnih življenjskih artiklov je ministrstvo za gospodarstvo zapisalo v pravilniku o podrobnejši določitvi nujnih življenjskih artiklov. Nujni življenjski artikli so tako tisti, ki jih potrošniki nakupujejo pogosto, praviloma dnevno, brez posebnega preudarka in pri katerih za nakupe ne potrebujejo veliko časa.
Do deset nedelj v letu bodo lahko odprte trgovine, ki bodo ponujale več kot polovico izdelkov iz te klasifikacije, celotni trgovski centri ne bodo mogli biti odprti, izjeme niso niti trgovine v turističnih krajih, je na novinarski konferenci pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matjaž Logar.
Kot je pojasnil Logar, je bila določitev nujnih življenjskih izdelkov zelo problematična, na koncu pa je prevladalo stališče, da z naštevanjem posameznih artiklov ne bi daleč prišli. S pravilnikom so tako poskusili urediti tiste principe, ki bodo po eni strani trgovcem omogočali, da skladno s svojim naborom artiklom, ki jih imajo v trgovini, ugotovijo, ali sodijo v tisto kategorijo, ki je lahko odprta do deset nedelj v letu ali ne, po drugi strani pa inšpekcijskim službam omogočali nadzor, je povedal Logar.
Ministrstvo za gospodarstvo je moralo pri opredelitvi nujnih življenjskih artiklih upoštevati še klasifikacijo dejavnosti, kar pomeni, da se za nujne življenjske artikle štejejo tisti, ki se jih lahko razvrsti v trgovine z določenimi dejavnostmi. To so trgovine z motornimi gorivi, trgovine z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, kamor spadajo predvsem specializirane prodajalne, trgovine s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki in trgovine s knjigami, časopisi, revijami, papirjem in pisalnimi potrebščinami. Poleg tega so na ministrstvu dodali še artikle, ki niso zajeti v teh kategorija, po njihovem mnenju pa po svoji naravi ustrezajo zahtevi po pogosti uporabi oz. nujnosti. To so rezervni deli in obvezna oprema za motorna vozila, čistila, plin v jeklenkah in otroška oprema.
Po mnenju ministrstva celotni nakupovalni centri, v katerih se je nedeljsko kupovanje še posebej razširilo, na podlagi tega pravilnika ne morejo biti odprti. To je v svojem predlogu o delovni verziji pravilnika predlagal Sindikat delavcev trgovine Slovenije - ob tem so predlagali umaknitev trgovine z barvi in laki -, Logar pa poudarja, da zakonska podlaga ministrstvu ne omogoča, da bi pravilnik oblikovali tako, da bi lahko bili v nedeljo odprti trgovski centri v celoti. Odprte bodo lahko le posamezne trgovine, ki bodo ustrezale določeni klasifikaciji. Na ministrstvu bodo sedaj preučili še obrazec, na podlagi katerega trgovci prijavijo obratovalni čas in ga ustrezno spremenili, če bo potrebno, pravilnik, ki bo v četrtek objavljen v uradnem listu, pa bo v veljavo stopil hkrati s spremembami zakona o trgovini 15. septembra.
Delovni osnutek pravilnika so na ministrstvu poleg inšpektorata in sindikata poslali še Združenju za trgovino na Gospodarski zbornici Slovenije. Medtem ko je sindikat poslal tri predloge za spremembo - ti so bili po mnenju ministrstva že vključeni -, so iz združenja sporočili, da pravilnika, ki izhaja iz po njihovem mnenju neustavnega zakona, ne bodo komentirali. Iz inšpektorata pa so sporočili, da lahko opravljajo nadzor po tako oblikovanem pravilniku.
Pravilnik pripravljen na podlagi spremembe zakona o trgovini
Kot je pojasnil Logar, so pravilnik pripravili na podlagi spremembe zakona o trgovini oz. spremembe 17. člena omenjenega zakona, ki je posledica uskladitve z referendumsko voljo volivcev. Kot je znano, so ti na referendumu septembra lani odločili, da so prodajalne ob nedeljah zaprte, razen določenih izjem, do deset nedelj v letu pa so lahko odprte tudi prodajalne z nujnimi življenjskimi artikli. Državni zbor je marca letos sprejel spremembe zakona o trgovini, ministrstvu za gospodarstvo pa naložil, da natančneje določi nujne življenjske artikle.
Stališče ministrstva za gospodarstvo ostaja enako, in sicer, da je 17. člen zakona, ki je bil dosežen na podlagi dogovora med ministrstvom, delodajalci in sindikatom, področje odpiralnega časa urejal korektno, je poudaril Logar. Odpiralni čas je določal od ponedeljka do sobote, v nedeljo pa je odprtje trgovin prepovedoval, razen v primeru, ko sta se obe strani skladno z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetja strinjali, da je trgovina odprta tudi v nedeljo. Razlog za referendumsko pobudo naj je bilo predvidoma nedosledno izvajanje zakona oz. upoštevanja mnenja zaposlenih pri določanju odpiralnega časa v nedeljo, poleg tega pa strani nista dosegli soglasja o povišanje dodatkov za nedeljsko delo, kar je bil verjetno tudi glavni razlog za zastoj pogajanj.
