Edini kandidat Sekolec ima podporo strank

Pravosodni minister Aleš Zalar je predstavil podrobnosti o prijavljenih kandidatih na razpis za slovenskega arbitra za arbitražno sodišče o meji s Hrvaško in nadaljnjem postopku izbire slovenskega arbitra. Edini, ki se je na razpis prijavil, je Jernej Sekolec, sicer podpredsednik londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in član stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu. Zalar pri tem dodaja, da je njegova prijava popolna. Povedal pa je tudi, da bo sam edinega kandidata na vladi podprl, enako pa pričakuje od svojih ministrskih kolegov. Pričakuje tudi, da bo državni zbor kandidaturo Sekolca obravnaval že septembra.

Kdo pravzaprav je Jernej Sekolec?

Zalar je podrobneje predstavil življenjepis Jerneja Sekolca, pri čemer je izpostavil njegove izkušnje na področju arbitraže. Leta 1970 je diplomiral na pravni fakulteti univerze v Ljubljani, leta 1976 je na pravni fakulteti v Zagrebu magistriral iz mednarodnega gospodarskega prava, leta 1978 pa je doktoriral na pravni fakulteti v Novem Sadu. Bil je asistent, docent in izredni profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.

Kot je navedel Zalar, se je njegova mednarodna kariera začela leta 1982 in traja že skoraj 30 let. Od leta 1982 do leta 2001 je bil član sekretariata Komisije ZN za mednarodno trgovinsko pravo (Uncitral). Med letoma 2001 in 2008 je bil sekretar Uncitrala, v tem času pa je bil tudi direktor oddelka za mednarodno gospodarsko pravo v uradu ZN za pravne zadeve.

Kot član sekretariata Uncitrala je delal v različnih projektih, ki so bili zaupani medvladnim pogajalskim skupinam, največ pa je delal v delovni skupini za arbitražo ter tudi v delovni skupini za konciliacijo in mediacijo. Sodeloval je pri pripravi standardnih zakonodajnih in pogodbenih besedil v zvezi z arbitražnim reševanjem sporov.

Leta 2008 je bil izvoljen za člana londonskega mednarodnega arbitražnega sodišča, zdaj pa je neodvisen arbiter v vrsti stalnih, t. i. institucionalnih arbitraž po vsem svetu, in hkrati tudi arbiter v 'ad hoc' arbitražah, kakršna bo tudi arbitraža med Slovenijo in Hrvaško. Nedavno je bil imenovan tudi za člana stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Zalar je še dejal, da Sekolec aktivno govori angleško, nemško, špansko, francosko, srbsko in hrvaško.

'Čakanje na čas po volitvah nerealno'

30-dnevni rok za prijavo na razpis se je iztekel v torek. Zalar je še dejal, da njegovo ministrstvo ne pozna višine plačila, ki ga bo izbrani kandidat prejel za svoje delo v arbitražnem sodišču.

Glede predlogov, da bi Slovenija počakala na izbiro svojega arbitra na čas po morebitnih predčasnih volitvah, pa je dejal, da je takšen predlog nerealen, lahko pa bi bil tudi škodljiv za strateške interese Slovenije. Lahko bi se namreč zgodilo, da Slovenija zaradi kratkega 15-dnevnega roka za imenovanje člana arbitražnega sodišča, ki začne teči po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe z EU, sploh ne bi uspela imenovati svojega arbitra, s čimer bi poslabšala svoje možnosti za uspeh v tem postopku, je pojasnil.

Zadnjo besedo ima predsednik države

Na razpis so se v skladu z zakonom o predlaganju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč lahko prijavili univerzitetni diplomirani pravniki, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev sodnika vrhovnega ali ustavnega sodišča. Obvezno je tudi aktivno znanje angleškega jezika, ki bo delovni jezik arbitražnega sodišča, ki bo v skladu z arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško določilo potek meje med državama.

Kandidata za slovenskega člana arbitražnega sodišča bo izmed ustreznih vlog izbral predsednik republike, z večino vseh poslancev pa ga bo izvolil državni zbor.

Kdaj bi se postopek imenovanja slovenskega arbitra lahko zaključil, je težko napovedovati. V pravosodnem ministrstvu so pojasnili, da tovrsten postopek običajno ne traja dlje od treh, štirih mesecev. Zalar je sicer ob objavi razpisa menil, da bi slovenskega člana arbitražnega sodišča lahko dobili že septembra.

Slovenski arbiter bo eden izmed petih članov arbitražnega sodišča. Enega bo v arbitražno sodišče imenovala še Hrvaška, tri pa bosta državi izbrali s seznama kandidatov, uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo, ki ga bo predstavila Evropska komisija. Če državi ne bosta dosegli soglasja, bo tri člane sodišča imenoval predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu.

Roki za imenovanje članov sodišča sicer začnejo teči z dnem podpisa pogodbe o pristopu Hrvaške k EU, to pa naj bi se zgodilo konec leta.

Stranke večinoma zadovoljne z izbiro

Sekolca bodo po besedah vodje poslanske skupine SNS Zmaga Jelinčiča podprli. Dodaja, da je Sekolec "nedvomno velik pravni strokovnjak". Obenem pa je Jelinčič vlado na novinarski konferenci opozoril glede kakovosti arbitra in priprav na arbitražo. V prvi vrsti je kritiziral nekatere razpisne pogoje za slovenskega arbitra, ki po njegovem prepričanju pričajo o tem, da vlada "nima pojma, kaj je arbiter". Kritičen je bil do pogoja, da mora arbiter obvladati angleščino, pod vprašaj pa je postavil tudi zahtevo po "strokovnosti". Kot je dejal, mora biti slovenski član arbitražnega sodišča "predvsem Slovenec, državljan do dna duše, zavezan svoji domovini in državi, njegov materni jezik mora biti slovenščina, ki jo mora tako kot slovensko zgodovino, probleme državnosti slovenskih dežel in njenih meja, posebej še dogajanje v 19. in 20. stoletju absolutno in popolno obvladati".

Kot so povedali v največji opozicijski stranki SDS, je še prezgodaj, da bi podajali ocene o kandidatu, čigar ime je bilo šele dobro objavljeno. Poleg tega pa so v nedeljo opozorili, da bi po njihovem mnenju morali o slovenskem članu arbitražnega sodišča odločati po volitvah, ki bi sicer morale potekati predčasno.

Na to je v imenu Zaresa opozoril tudi Franco Juri, ki je menil, da "SDS izkorišča vsako priložnost, da bi zapletli vsakršno državno odločanje". "Saj ne gre za vladno odločanje, čeprav vlada tehnično predlaga in upravlja s postopkom, ampak gre za dejansko državno odločitev. In ker kandidat ni izraz nobene politične opcije, stranke, ampak je strokovnjak, ne vidimo nobenih argumentov, da bi s tem odlašali," je dejal. Sicer pa nameravajo Sekolca v Zaresu podpreti, je še dejal Juri. "Je kvalificiran, dela v mednarodnem prostoru, arbitražo dobro pozna in tudi po mnenju nekaterih uglednih strokovnjakov, ki so se že oglasili, ne vidimo nobenega razloga za nasprotovanje tej kandidaturi," je poudaril.

Predsednik Desusa Karl Erjavec je prav tako opozoril, da bi bila prevelika politizacija vprašanja imenovanja slovenskega arbitra lahko škodljiva za interese Slovenije, čeprav jo glede na zahteve SDS pričakuje. V Desusu bodo sicer o Sekolcu kot kandidatu za arbitra razpravljali v prihodnjih dneh in nato tudi sporočili, kako se bodo poslanci stranke odločili v parlamentu. "Glede na reference ter življenjsko pot in kariero pa ocenjujem, da ima vsa potrebna znanja in reference, da bi lahko uspešno opravljal nalogo arbitra. Osebno sem naklonjen tej kandidaturi," je dejal Erjavec.

Tudi Franc Pukšič je v imenu SLS izpostavil, da je od imenovanja arbitra precej bolj pomembno vprašanje, kaj bosta Slovenija in Hrvaška opredelili kot predmet spora na arbitraži. "Če ne bo opredeljenih temeljnih osnovnih zahtev Slovenije, torej dostop Slovenije do odprtega morja, meja pri Hotizi in tako naprej, potem se tudi najboljši arbitri na svetu ne bodo imeli o čem izrekati," je menil Pukšič. Sicer strokovnim referencam Sekolca ne gre oporekati, vendar pa se za zdaj v stranki še ne morejo izrekati o morebitni podpori ali nepodpori v DZ, je še pojasnil Pukšič. Kot je dodal, jih skrbi predvsem, kaj se dogaja z opredelitvijo spora, še posebej, ker je premier Borut Pahor že februarja obljubil sestanek predsednikov parlamentarnih strank na to temo, sami pa so obveščanje poslancev zahtevali tudi na odboru DZ za zunanjo politiko. "A se do danes na tej točki ni zgodilo še nič," je še dejal.