"Če imate na telesu rdeče pike, ste na robu smrti – lahko se rešite, preden bo prepozno." Preveč dobro se sliši, da bi bilo res. Gre za lažni intervju z infektologom in ukradeno fotografijo.
Podobno krajo identitete je večkrat doživel tudi znani kirurg Erik Brecelj. "Že kar nekaj časa dobivam obvestila, da reklamiram zdravljenje inkontinence, potem pritisk, krčne žile, zadnje čase okulistika," našteva Brecelj.
Kar je kup laži, opozarja. Zasledil je tudi oglas na družbenih omrežjih, ki pravi: "Ta izdelek jemljite dvakrat na dan in do jutra boste izgubili do tri kilograme krvnih strdkov, bolečine bodo izginile." Ob izdelku pa je njegova fotografija.
"Naj vrnejo, naj ne naročajo. Bi res opozoril ljudi, naj ne verjamejo, ničesar ne reklamiram, v nobenih reklamah nisem. Goljufajo mene, goljufajo njih. Naj tega ne uživajo, naj zavržejo, naj ne naročajo. To je vse skupaj laž," je jasen znani zdravnik.
Nevarne in lažne izdelke so kupili med drugim tudi nekateri njegovi pacienti, ki jih je že opozoril, da so to lažni izdelki, ki jih ne smejo kupovati in da za reklamo stojijo nevarni goljufi.
"Nekako sem pričakoval, da ljudje ne verjamejo temu, da vedo, da sem kirurg in da se s pritiskom krčnih žil ne ukvarjam. Vsakemu povem: to so bedarije. Šokiran sem, ko kupijo," zmajuje z glavo.
Za izdelek so nekateri odšteli tudi več kot 100 evrov. A še najbolj skrbijo snovi v izdelku.
"Jaz ne vem, kaj te stvari vsebujejo, lahko tudi strupene zadeve. Ne vem, kako nastajajo, kje jih kupujejo. To niso nobena zdravila, to je goljufanje in zato naj tega ne uživajo tisti, ki so to nabavili," opozarja.
Goljufi prihajajo iz tujine
Prijavo je podal tudi na policijo in inšpektorat, a ker gre za goljufe iz tujine, imajo zvezane roke.
"Gre za spletne strani, ki ne gostujejo v Sloveniji, ampak v tujini izven EU. Tudi inšpekcijske službe so zelo omejene, njihovo delovanje je omejeno samo na Slovenijo," pravi Jasmina Mesić iz SiCerta. Tudi na družbenih omrežjih, denimo na Facebooku, lahko le s klikom prijavimo in blokiramo oglase. "Kaj se pa potem po tistem kliku zgodi, je izključno samo v domeni Facebooka, mi nimamo vzvoda, kako vplivati na podjetje, ki se nahaja v ZDA," dodaja Mesićeva.
"Mi je žal ljudi, ki to plačujejo, in bognedaj, še jemljejo," pravi Brecelj.
Cilj goljufov pa je vedno dobiček: denar, kartica in kriptovalute. Iz SiCerta še opozarjajo: področje prodaje zdravil je pri nas zelo regulirano, zato če na spletu zasledite reklamo za zdravilo, ki ga lahko kupite z nekaj kliki, je to gotovo znak za prevaro.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.