Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je ovadbo za kaznivo dejanje genocida, ki ga je osumljen nekdanji visoki funkcionar komunističnega režima v letih 1945-46 Mitja Ribičič, poslalo na sedež zunanjega oddelka v Domžalah. Tam naj bi se s spisom ukvarjal vodja oddelka Zoran Milanovič.
"Dodeljena zadeva je zelo obsežna in strokovno zahtevna, zaradi česar se bo tožilec osredotočil predvsem na to zadevo," je za 24ur.com povedala višja državna tožilka Nastja Franko, začasna vodja Okrožnega tožilstva v Ljubljani. Zastavlja se namreč vprašanje, ali je okrožno tožilstvo v Ljubljani, glede na znane kadrovske in strokovne zagate, sploh sposobno reševati tako zahteven primer kot je kaznivo dejanje genocida, za katerega pravna praksa v Sloveniji ne obstaja.
"Organizacijsko bo poskrbljeno, da bo tekoče delo na zunanjem oddelku prevzel drug tožilec," je na te dvome odgovorila Frankova. "Okrožni državni tožilec Zoran Milanovič bo tako vso potrebno pozornost namenil reševanju te zadeve in ne dvomim, da bo ovadba strokovno rešena."
Že včeraj je vrhovni tožilec Andrej Polak sporočil mnenje Vrhovnega državnega tožilstva glede vprašanja, ali je Ribičiča sploh mogoče preganjati za kaznivo dejanje genocida, saj so bili poboji izvršeni v letih, ko nekdanja Federativna narodna republika Jugoslavija še ni ratificirala konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov genocida. To je storila šele leta 1950.
Stališče Vrhovnega tožilstva je, da je že haaška konvencija iz leta 1907 določala ravnanje z vojnimi ujetniki in civilnim prebivalstvom, ki je bila pravni vir tudi v letih 1945 in 1946, ko je Ribičič kot namestnik načelnika politične policije OZNA odločal o usodi 234 posameznikov, za katere je policija v preiskavi potrdila, da so izginili v času povojnih pobojev.
