V začetku meseca je začel delovati program za odpravo sodnih zaostankov Herkules, cilj katerega je oblikovanje posebne skupine izkušenih sodnikov, ki bodo lahko posredovali na sodiščih, kjer so se začeli nabirati zaostanki.
V okviru projekta sta bila ta mesec na pravdni oddelek domžalskega okrajnega sodišča napotena dva sodnika ljubljanskega višjega sodišča. Nerešene zadeve, ki bi jih sodnika domžalskega sodišča sicer reševala več kot tri leta, naj bi ob pomoči višjih sodnikov odpravili v desetih mesecih. Za pomoč sta zaprosili še okrajni sodišči v Murski Soboti in Slovenj Gradcu.
Problema sodnih zaostankov pa se je po besedah Mitje Deisingerja potrebno lotiti pri vzrokih za njihov nastanek. Kot je na novinarski konferenci Deisinger, je pripad novih zadev nenormalno visok in znaša več kot 500.000 zadev na leto.
To pomeni, da slovenska sodišča na leto obišče kar približno milijon ljudi, ki so udeleženi v postopkih. Prilagoditi bi bilo treba tudi procesno zakonodajo, ki zapleta sodne postopke, ter odpraviti veliko število pritožbenih stopenj, ki onemogočajo hitro končanje postopkov. Veliko število zaostankov hkrati povzroča nove spore, saj se dolžnikom zaradi dolgotrajnosti sodni postopki izplačajo.
Vzrok za zaostanke, ki so od osamosvojitve naprej neprestano rasli, je tudi reorganizacija sodstva, ki je tedanja prvostopenjska sodišča nadomestila s sedanjimi okrajnimi in okrožnimi, poleg tega pa se je v minulih desetih letih spremenila praktično celotna procesna zakonodaja.
Vendar se po analizi vrhovnega sodišča število sodnih zaostankov od leta 1998 zmanjšuje. Med vsemi nerešenimi zadevami na sodiščih jih je med sodne zaostanke uvrščenih 45 odstotkov, če pa zemljiškoknjižne zadeve, kjer je zaostankov za več kot 80 odstotkov, izločimo, je zaostankov le še 26 odstotkov oziroma približno 84.000 zadev.