Kam je izginilo skoraj 100 milijonov mark?

Poslanec Zaresa Tadej Slapnik je predstavil nekatere dokumente, povezane s trgovanjem z orožjem med Slovenijo in Hrvaško v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Na njihovi podlagi je ugotovil, da je pri trgovanju z orožjem domnevno "zmanjkalo" 96 milijonov nemških mark.

Slapnik je opravil izračun na podlagi dokumentov o primerjavi evidentiranih cen prodanega orožja v Sloveniji in na Hrvaškem ter na podlagi dveh računov hrvaškega ministrstva za obrambo, ki so bili objavljenih v knjigi Matjaža Frangeža "Kaj nam pa morete 2". Prav tako je pri izračunu uporabil poročilo tako imenovane Mogetove parlamentarne preiskovalne komisije, ki se je ukvarjala z orožarskimi posli.

Komisija je namreč ugotovila, da so se evidentirane cene orožja na slovenskem ministrstvu za obrambo bistveno razlikovale od cen iz pričanj nekaterih predstavnikov Hrvaške oziroma iz uradnih hrvaških dokumentov. Po ugotovitvah komisije so bile razlike tudi desetkratne, v povprečju pa petkratne.

Tako je iz dokumentov razvidno, da je Slovenija v tistem času Hrvaški prodala ročni minomet po evidentirani ceni 200 nemških mark, medtem je na računu hrvaškega obrambnega ministrstva zabeležena cena tega eksplozivnega sredstva v višini 1500 nemških mark, trdi Slapnik. Nato je povprečno razliko cen pomnožil z zneskom obsega trgovanja z orožjem med Hrvaško in Slovenijo, kar je 24 milijonov nemških mark.

Znesek je po njegovih besedah naveden v primopredajnem poročilu predsednika SDS in nekdanjega ministra za obrambo Janeza Janše njegovemu nasledniku na ministrskem stolčku Jelku Kacinu, plačilo pa so sprocesirali s kompenzacijo v obliki dostave nafte. Tako je prišel do vsote 120 milijonov nemških mark, čemur je odštel zabeleženi znesek v primopredajnem poročilu. Razlika 96 milijonov nemških mark bi bila lahko po mnenju Slapnika sredstva, ki so bila prejeta v gotovini in tako niso bila nakazana v državni proračun ali bila evidentirana na ministrstvu za obrambo.

Lovšin delal po navodilih Janše

Nekdanji pripadnik Vojaške-obveščevalne službe (VOS), ki je hotel ostati anonimen, je za nacionalno televizijo zatrdil, da je nekdanji direktor VOS Andrej Lovšin po navodilu Janše vodil gotovinsko prodajo orožja iz skladišč JLA, pri tem sta mu pomagala Franci Cimerman in Toni Pajnkiher.

Pojasnil je tudi, da je bila to vzporedna trgovina in ni bila vezana na trgovino z orožjem, ki jo je vodil takratni direktor direktorata za logistiko na ministrstvu za obrambo Ludvik Zvonar. Kot pravi, so kupci prihajali iz Hrvaške, Hercegovine in pozneje tudi Bosne ter plačevali z gotovino. Del tega denarja so po njegovih navedbah kasneje odnesli v kabinet takratnega ministra Janše. Omenjene dokumente so uničevali v rezalnem stroju na hodniku VOS, kasneje pa tudi v Lovšinovi pisarni. "Janša je prišel osebno pogledat, kako poteka uničevanje dokumentov," je dejal. Nekdanji pripadnik VOS je o tem pripravljen spregovoriti tudi na sodišču.

Vlada naj umakne oznako zaupnosti

Zato bo poslanec Zaresa na ministrstvo za obrambo naslovil poslansko vprašanje oziroma poziv k obrazložitvi, kje so sredstva in za kaj so se porabila ali pa naj ministrstvo predloži dokaze, da so bila podarjena Hrvaški. Pripravil je poslansko pobudo, v kateri vlado poziva, naj umakne oznako zaupnosti z vseh ključnih dokumentov med letoma 1990 in 2010, ki zadevajo trgovino z orožjem. Zaradi obsega dokumentov Slapnik poziva, naj vlada najprej umakne oznako zaupnosti s primopredajnega poročila med Janšo in Kacinom ter vseh dokumentov, ki so jih vlada oziroma ministrstva predala preiskovalnim komisijam, ki so se ukvarjale z orožarskimi posli.

Prav tako poziva k razčiščevanju informacij glede orožarskih poslov vse takratne in sedanje nosilce javnih funkcij s področja zagotavljanja nacionalne varnosti, začenši s takratnim ministrom za obrambo Jelkom Kacinom, notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem in predsednikom države Milanom Kučanom.

Verjetno bo obvestil hrvaške poslance

Poslanec Zares dopušča možnost, da so tudi na hrvaški strani prirejali številke in cene orožja, zato razmišlja, da bi o teh dokumentih obvestil nekatere hrvaške poslance. Sicer pa priznava, da je večina teh postopkov zastaranih in se jih ne da več voditi na sodišču. Vendar pa je prepričan, da bodo posledice za vpletene politične in moralne. "Predvsem pa je interes javnosti, da izve resnico," je dejal.

Se nekdanji premier spomni pogovorov o podkupovanju ali ne?

Nekdanji hrvaški premier Josip Manolić, ki je funkcijo opravljal do leta 1991, trdi, da sicer ni bil priča dogodkom se pa spomni pogovorov, da naj bi Janša prejemal podkupnino, piše spletna Mladina. Tako naj bi potrdil izjave Marina Tomulića, ki je bil pristojen za nadzor nad logistiko na Hrvaškem, da je tedanji obrambni minister Janša prejemal podkupnino.

Vendar pa je Manolić nato v pogovoru z novinarko 24UR Bojano Ksela to zanikal. "Ničesar nisem slišal o podkupovanju," je odgovoril na njeno vprašanje. "Slišal sem, da se je naročalo orožje in da so bili za to pooblaščeni posamezniki, ne pa inštitucije, saj je za Hrvaško tedaj veljal embargo na orožje.

Del orožja je prihajal preko Slovenije, je dejal Manolić, ki se mu zato zdi  zato se mu zdi "normalno, da so morale stvari potekati preko njega (Janeza Janše, op. a.), saj je bil takrat minister za obrambo". Je pa na vprašanje: "Kaj ste slišali v zvezi z Janšo?" odgovoril: "O Janši nisem slišal ničesar."

Nasprotujoče izjave

Nekdanji vodja Tuđmanovega kabineta Ivan Čermak, ki je zaprt v Haagu, pa je v sredo za TV Slovenija prek odvetnika zanikal, da naj bi Janši v začetku devetdesetih predajal torbe s podkupnino pri trgovini z orožjem. Manolić po poročanju Mladine sumi, da Čermak "ne govori resnice. Morda se ne spomni, morda pa se, glede na to, kje je, s tem ne želi ukvarjati. Tomulić gotovo ni bil sam v Kopru pri teh prevzemih."

Po Manolićevih besedah, ki jih navaja Mladina, uradno o trgovini z orožjem na sejah vlade niso razpravljali. "Za Hrvaško je tedaj veljal embargo in tega nikakor nismo mogli niti uvrstiti na seje. Trgovina je potekala na štiri oči. Ampak menim, da lahko verjamete ljudem, ki so bili pri teh poslih prisotni," pravi nekdanji hrvaški premier, ki je tudi zanikal, da naj bi bil Tomulić "kriminalec". Kot pravi, ga ima v spominu kot domoljuba, ki so ga v začetku devetdesetih let prosili, naj Hrvaški pomaga iz Pariza.