Prvak stranke SNS slovensko javnost pogosto razburja s svojimi neprimernimi izjavami. Prav njegov jezik, ga je že pogosto pripeljal do sodišča. A tudi brez številnih obtožb razžalitev Zmago Jelinčič Plemeniti ne bi ostal neznanec tega državnega organa.
Na Dobu preživel tri leta in pol
Že sredi 70. let se je prvi mož Slovenske nacionalne stranke znašel za rešetkami, ko mu je sodišče v imenu ljudstva očitalo in dokazalo, da je bil idejni vodja tatvine v Narodnem muzeju. Od tam je namreč izginilo večje število pušk. Jelinčič se je sicer izgovarjal, da mu je zadevo podtaknila Udba, ki mu, kot je trdil, ni oprostila, ker je v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) agitiral za samostojno Slovenijo. V zaporu na Dobu je preživel tri leta in pol.
Nato se je težavam izmikal vse do leta 1992, ko je na zborovanju stranke v Tržiču s pištolo streljal na štiri priseljence iz nekdanje Jugoslavije. Sam je sicer trdil, se je s pištolo zgolj branil pred napadom tujcev, s čimer so se sodniki sicer strinjali, a so ga zaradi ogrožanja z nevarnim orožjem v prepiru v prekoračenem silobranu kaznovali z denarno kaznijo. Sprva mu je sodišče prisodilo 100.000 takratnih tolarjev denarne kazni, a mu je kasneje pritožbeno sodišče kazen zmanjšalo na 50.000 tolarjev.
Denarna kazen za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime
V naslednjih letih je prvi mož Slovenske nacionalne stranke na svojo grbo zbral več kot deset ovadb, med drugim tudi zaradi zbujanja nestrpnosti in sovraštva.
Leto 2010 je prineslo lestvico rekorderjev v političnih imunitetah. V zgodovini državnega zbora so se številni poslanci skušali "izvleči" z imuniteto. Največkrat so jo priznali prav Zmagu Jelinčiču, dvakrat, ker naj bi bil nasilen, enkrat zaradi suma poškodovanja tuje stvari, prav tako se je nanjo skliceval v primeru žaljive obdolžitve in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja, a mu slednja ni bila priznana.
Istega leta sta takratna notranja ministrica Katarina Kresal in sekretar Goran Klemenčič zaradi e-pisem zoper Jelinčiča predlagala kazenski pregon. Kot je dejala takrat, je Jelinčič, ko je navajal vsebino iz domnevnega elektronskega komuniciranja med njo in državnim sekretarjem Goranom Klemenčičem, ki ga po njenih besedah sploh ni bilo, storil kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime.
Štiri leta kasneje je Jelinčič, "da bi skrajšal vse skupaj", priznal krivdo, sodišče pa ga je obsodilo na denarno kazen 2700 evrov, ki jo je moral poravnati v dveh letih.
Novi obiski na sodišču, Svet Evrope Jelinčiča izključil do konca življenja
Leta 2012 je tožilstvo dokazalo, da je Jelinčič sedem let pred tem zavestno vložil krivo ovadbo zoper več oseb, med njimi sta bila tudi takratni inšpektor za kulturo in medije Dragan Matič ter kriminalist Miran Štupica. Očital jima je, da sta dopustila uničenje zgodovinskega orožja. Jelinčič si je tako najprej prislužil obdolžilni predlog, kasneje pa še obsodilno sodbo na dva meseca pogojne zaporne kazni.
Leta 2012 smo poročali tudi, da je v takratnem mandatu za izobraževanje v okviru dela v parlamentu kupil 113 knjig, državljani pa smo tako za njegove bralne navade plačali več kot 10.000 evrov. Šest let kasneje pa je zgodba dobila epilog. Predsedniku SNS ni bilo treba izplačati več tisočakov, kolikor so bile vredne knjige. Tudi knjig mu ni bilo treba vrniti.
Leta 2013 je ljubljansko okrožno sodišče Jelinčiča v zasebni tožbi obsodilo na enotno pogojno kazen petih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let zaradi štirih žaljivih obdolžitev, uperjenih proti Lari Mikuž, ki je bila nekoč v državnem zboru zaposlena na delovnem mestu podsekretarke poslanske skupine SNS.
Ob tem smo štiri leta kasneje poročali tudi, da je nakazilo iz črnega azerbajdžanskega fonda, v katerem je bilo 2,4 milijarde evrov denarja, ki je služil za podkupnine, lobiranje in kupovanje glasov, prejel tudi SNS-ov vodja. Pred petimi leti so mu Azerbajdžanci namreč plačali za prevod knjige, ki pa ga je nemogoče najti. Sankcije? Zaradi vpletenosti v obsežen korupcijski škandal je Svet Evrope do konca življenja izključil 14 nekdanjih članov Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, med njimi je tudi Zmaga Jelinčiča, ki je vse obtožbe sicer zanikal.
'Neumen narod'
Ena izmed zadnjih slovitejših afer pa je njegov pogovor o "neumnem narodu". V Kavarni SEM v Ljubljani je na predvečer dneva državnosti leta 2020 potekala predstavitev knjige Udba in akcija Sever, avtorja Igorja Omerze. Tam se je zbralo več ljudi iz javnega in političnega življenja. Med njimi nekateri akterji slovenske osamosvojitve. Zmago Jelinčič, Igor Bavčar, Dimitrij Rupel in Slavko Kmetič so se zapletli v pogovor.
"Narod je 'glup'," je takrat dejal Jelinčič. "Napaka je bila, ker je narod dobil denar. Narobe je bilo. Narobe," je dejal, na kar pa na posnetku Rupel vpraša: "Kateri denar? Čigav denar?" Jelinčič odgovarja: "Naš denar so dobili, delomrzneži. Dobili so denar od korone."
Čeprav se Ruplu vsota ni zdela tako visoka, pa se Jelinčič z višino zneska, ki so jo zaradi novega koronavirusa dobili študentje, ne strinja.
Ostre besede je bilo slišati tudi na račun študentov, "brezdelnežev" in prejemnikov bonov. "Poglejte, koliko je kvazi študentov, ki hodijo na faks, pa ne študirajo in z BMW-ji prihajajo na predavanje, hkrati pa jamrajo, da jim gre slabo. Tisti, ki je pošten, ga moja izjava ne more užaliti. Tak študent se lahko z mojo izjavo samo strinja," pojasnjuje svoje besede.
KOMENTARJI (758)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.