Zmago Jelinčič izgubil tožbo proti kmalu nekdanji soprogi Moniki

Pred nekaj leti, natančneje leta 2011, je Zmago Jelinčič Plemeniti svoji ženi Moniki Jelinčič dal darilo v višini 667.649 tisoč evrov, in sicer za nakup parcele nad Semedelo, kjer danes stoji njihova družinska vila, sicer še vedno v fazi gradnje. V zvezi s tem sta tri leta kasneje sicer podpisala darilno pogodbo. Sodišče je zavrnilo njegov primarni tožbeni zahtevek in tako odločilo, da ji ni treba vrniti tega darila, poravnati pa mora tudi sodne stroške v višini dobrih štiri tisoč evrov, poroča portal Žurnal24.

Upoštevajoč, da je bila tožba za vrnitev darila vložena v času, ko tožba za razvezo še ni bila vložena, in da tudi v času zaključka naroka še nista bila ločena, je sodišče zaključilo, da je bil Jelinčičev tožbeni zahtevek neutemeljen oziroma preuranjen – utemeljen bi bil šele po pravnomočni razvezi zakonske zveze. Ta postopek se bo, kot je za portal povedal Jelinčič, začel šele marca, takrat pa se bo odločalo tudi o skrbništvu in preživnini njunih mladoletnih hčera.

Sodišče je ocenilo tudi, da Jelinčič zmotno zaključuje, da je Moniki podaril nepremičnino oziroma vilo, ki na zemljišču stoji danes, saj darilo predstavlja gotovina, ki je bila namenjena nakupu takrat nepozidanega zemljišča. Tudi odhod toženke iz skupnega doma ter dejstvo, da je spoznala novega partnerja, podjetnika Roka Mikliča, ki jo je spremljal na vseh obravnavah, ne predstavlja nemoralnega ali zavrženega razloga, zaradi katerega je mogoče darilo preklicati.

Sodišče v 23 strani dolgem sodnem spisu pojasnjuje, da so bili v ospredju obeh pravdnih strank ekonomski nagibi in bojazen pred organi FURS, ko sta podpisala omenjeno darilno pogodbo. Jelinčič je povedal, da je plačal davek, čeprav mu tega ne bi bilo treba, saj so darila med zakoncema plačila davka oproščena, to pa naj bi storil zato, ker se je bal, da bo izgubil tudi nepremičnino v Ljubljani. Sodišče je tako ocenilo, da pogodba kot taka ne koreni v zakonski veri v dosmrtno skupno življenje, kar je poskušal dokazati Jelinčič, temveč vsebuje številne druge primesi, ki prevladujejo, kot so ekonomski, davčni motivi in drugo. Jelinčič je po mnenju sodišča spregledal še, da ustvarjanje skupnega premoženja ne pomeni zgolj finančnega prispevka zakonca, temveč vsa ravnanja in dejanja zakoncev, s katerimi prispevata k ustvarjanju in ohranjanju skupnega premoženja, torej tudi skrb za družino, otroke in gospodinjska opravila.

V podrednem tožbenem zahtevku bodo ugotavljali še obseg skupnega premoženja, saj Monika, kot trdi Jelinčič, svojega kmalu bivšega soproga toži za tri milijone evrov. "To se lahko zgodi samo v Sloveniji! Naj gre čim prej vem, kdor mora. Sam bom šel s tožbo naprej, na evropsko sodišče," je odločen Jelinčič.