'Zmagal' bi Milan Zver

Če bi bile evropske volitve danes, bi največ glasov dobil Milan Zver (SDS), za njim pa Zoran Thaler (SD), kažejo podatki javnomnenjske raziskave Slovenski utrip, ki jo pripravlja Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Gotovo udeležbo na volitvah je napovedalo 46 odstotkov anketiranih, je povedal predavatelj na fakulteti Matej Makarovič. Kot je pokazala anketa, bi med njimi 19,7 odstotka volivcev volilo SDS, 17,7 odstotka pa SD. Obe stranki bosta po Makarovičevih besedah tako zelo realno dobili vsaj dva poslanca.

Realno možnost, da prideta v evropski parlament, imata tudi Zares in NSi. Prvo bi volilo 14,1 odstotka anketiranih, NSi pa 13,3 odstotka. Makarovič je ob tem opozoril, da dva odstotka v taki anketi ne pomenita nič, zato vstop teh strank v parlament ni gotov, saj sta po navedenih odstotkih obe stranki tik pod volilnim pragom. DeSUS in LDS bi po podatkih ankete volilo 11,4 odstotka, SNS 9,4 odstotka, SLS pa trije odstotki. SNS je po Makarovičevih besedah stranka, ki bi zmagala med nevolivci. V anketi je namreč dobila večino glasov med tistimi, ki so napovedali, da se volitev ne bodo udeležili.

Evropo delajo evro in človekove pravice

Anketirani so med elementi, ki opredeljujejo današnjo Evropo, najvišje ocenili skupni evropski denar in človekove pravice. Institucionalna razsežnost Evrope, ki vključuje skupni denar, evropski parlament in evropsko komisijo, je po podatkih ankete bolj pomembna za ženske kot za moške in za nižje izobražene. Za višje izobražene je bolj pomembna vrednotna razsežnost Evrope, ki vključuje človekove pravice, demokracijo, večnacionalnost, vladavino prava in kulturo. Za starejše osebe je bolj pomembna zgodovinska razsežnost, ki vključuje krščanstvo, razsvetljenstvo in skupno zastavo. Ta razsežnost pa je najmanj pomembna za višje in visoko izobražene. Anketa je pokazala tudi, da sta za volivce SDS bolj pomembni institucionalna in zgodovinska razsežnost, za volivce SD pa vrednotna razsežnost Evrope.

72 odstotkov vprašanih se osebno počuti evropske državljane, 25 odstotkov se jih ne, tri odstotke vprašanih pa na to vprašanje ni odgovorilo. Prav tako jih več kot dve tretjini meni, da bi morali občutek pripadnosti krepiti. Po mnenju večine bi občutek pripadnosti lahko najbolj krepili s sistemom za skupno pomoč v primeru naravnih nesreč in z vzpostavitvijo skupne socialne pomoči, manj pa med drugim s skupno vojsko.