Zločin se ne izplača, je prepričana avtorica knjige Življenje za rešetkami, penologinja in novinarka Damjana Žišt. S preučevanjem vseh petih slovenskih zaporov je namreč avtorica ugotovila, da tudi v slovenskih zaporih obstaja podobna hierarhija med zaporniki kot v tujini, med obsojenci pa so po njenih besedah najbolj osovraženi pedofili in posiljevalci, najbolj spoštovani pa goljufi.

Žištova se je pogovarjala s številnimi zaporniki in tako izvedela veliko o 'delovanju zaporniškega podzemlja, ki kroji življenje zaprtih'. Najmočnejše je to podzemlje v največjem slovenskem zaporu na Dobu. Iz razgovorov z obsojenci je Žištova ugotovila, da je največji problem prostorska stiska, saj se v sobi gnete tudi do 18 obsojencev – na primer na Dobu –, in nato droga. Oboje pa vodi v nasilje med obsojenci, pravi avtorica in dodaja, da je iz pogovorov z zaporniki ugotovila, da jih najbolj tare prav to, da nimajo svobode oziroma zasebnosti.

Na predstavitvi knjige Življenje za rešetkami je bil tudi odvetnik Franci Matoz, ki se bori za pravice zapornikov in napoveduje tožbe zaradi nemogočih razmer, v katerih naj bi zaporniki v Sloveniji bivali. "Na te ljudi moramo gledati kot na ljudi z določenimi pravicami, ki jih je treba varovati, zato bo državo tožilo preko 300 obsojencev," je poudaril in menil, da se zaradi katastrofalnih razmer s prostorsko stisko nasilje v zaporih stopnjuje. Tudi Žištova je prepričana, da se razmere v slovenskih zaporih samo poslabšujejo in ne izboljšujejo. Kot je dejala, se pristojne na omenjene težave in na stisko s prostorom opozarja že deset let, vendar se ne zgodi nič.