Ustavna komisija podprla vnos fiskalnega pravila v ustavo

Člani ustavne komisije so potrdili sklep, da naj se na načelni ravni v ustavo vnese fiskalno pravilo o uravnoteženih javnih financah, ki naj omeji dolgoročno zadolženost države.

DZ naj bi na podlagi odločitve predvidoma že v sredo na izredni seji z dvotretjinsko večino odločal o uradnem začetku postopka spremembe ustave z vnosom fiskalnega pravila in nato z navadno večino še o stališču ustavne komisije.

Na podlagi odločitve ustavne komisije, kjer je 18 članov glasovalo za potrditev sklepov, eden pa se je vzdržal, in dogovora predsednikov parlamentarnih strank na srečanju v Vili Podrožnik je tudi na plenarni seji DZ pričakovati dvotretjinsko večino za začetek postopka spreminjanja ustave.

Država mora na dolgi rok zniževati javni dolg

Ustavna komisija predlaga, da se ustavni člen spremeni tako, da je v njem določeno tudi to, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih širše države.

Predlaga tudi, da se določi, da morajo biti javne finance uravnotežene na način, ki zagotavlja, da država za svoje delovanje ne povečuje svoje zadolženosti oziroma na dolgi rok znižuje javni dolg. To naj se uredi tudi v izvedbenem zakonu, pri čemer naj se prouči možnost odstopanja od tega načela v izjemnih okoliščinah. Pri pripravi končnega predloga spremembe ustave naj se ob tem proučijo tudi vsi ostali pomembni vidiki za ureditev fiskalnega pravila v ustavi in njegovo nadaljnje izvajanje.

Ustavna komisija je na predlog poslancev Pozitivne Slovenije sicer soglasno sprejela spremljajoči sklep, da ustavna komisija vladi predlaga, da kot delovno gradivo komisiji predloži besedilo izvedbenega zakona, ki bo natančneje opredelil izvajanje predlagane spremembe ustave.

Predsednik ustavne komisije DZ Gregor Virant je sicer opozoril, da gre za proceduralno nenavadno potezo, saj obravnava tega zakona ni možna pred spremembo ustave. To je na današnjem srečanju v Vili Podrožnik poudaril tudi premier Janez Janša.

Parlamentarne stranke soglasne

Predsedniki parlamentarnih strank so se strinjali o podpori uradnemu začetku postopka spremembe ustave z vnosom fiskalnega pravila. Janša je po srečanju povedal, da je fiskalno pravilo temelj stabilnega razvoja Slovenije in pomemben signal države svetu, služi pa tudi kot dodatno sidro pri presoji o referendumih.

Člani ustavne komisije DZ naj bi tako po dogovoru vrha slovenske politike potrdili predlog sklepov strokovne skupine, ki se načeloma strinja z vladnim predlogom vnosa fiskalnega pravila v ustavo, a meni, da je ta v določenih delih neustrezen in zato potreben sprememb ter dopolnitev.

Poslanci naj bi nato najverjetneje še v sredo na plenarni seji DZ potrdili ta sklep in tako uradno začeli postopek spreminjanja 148. člena najvišjega pravnega akta v državi.

Janša je pomen vnosa fiskalnega pravila v ustavo, kar bi bilo treba v DZ po njegovem mnenju potrditi čim prej, najbolje še v tem mesecu, ponazoril s tremi točkami.

Kot prvo, fiskalno pravilo na ustavni ravni po njegovih besedah predstavlja temelj za trajnostni razvoj Slovenije brez nihanj in velikih kriz. Gre za stabilno okolje, v katerem je moč dolgoročno načrtovati razvoj, je prepričan.

Kot drugo, v tem vidi signal države zunanjemu okolju, še posebej vlagateljem, da je Slovenija dolgoročno stabilno okolje. To bo po njegovih besedah znižalo ceno zadolževanja Slovenije in tako vsaj nekoliko olajšalo sprejemanje nujnih odločitev.

Kot tretje pa Janša pravi, da vnos fiskalnega pravila v ustavo sicer ne pomeni prepovedi referenduma, gre pa za dodatno sidro za presojo ustavnega sodišča glede referendumov o zakonih, ki sledijo cilju fiskalnega pravila. Vseeno pa Janša v spremembi ustave ne vidi jamstva, da se bo moč referendumom o teh temah v prihodnje izogniti.

Pahor: To je politični znak, da Slovenija dozoreva

Prvak SD Borut Pahor je z dogovorom o podpori uradnemu začetku postopka spremembe ustave z vnosom fiskalnega pravila zadovoljen. Po njegovem mnenju bi bil sprejem politični znak, da Slovenija dozoreva, kot slabo lastnost tega pa vidi preveliko moč ustavnega sodišča.

Kot je po srečanju vrha slovenske politike v Ljubljani pojasnil Pahor, bo namreč ustavno sodišče presojalo o fiskalnih posledicah odločitve vlade in parlamenta. "To pomeni, da bo ustavno sodišče dobilo moč izvršne in zakonodajne veje oblasti o fiskalnih ukrepih," je dejal predsednik SD, ki to šteje za manjšo škodo od tiste, ki bi jo pomenila zavrnitev fiskalnega pravila.

"Uravnotežen proračun je nekaj, kar je bistvenega pomena za uspešen izhod Slovenije iz krize," je menil in ocenil, da je današnji dogovor o podpori spremembi ustave z vnosom fiskalnega pravila "zgodovinski znak", s katerim bodo ljudem dali sporočilo, da so sposobni "preskočiti nevarne ovire skušnjav, da bi kakšno stvar bodisi vsiljevali zaradi političnih razlogov ali ovirali zaradi pristranskih političnih razlogov na račun državnih ali nacionalnih interesov".

Sprejem fiskalnega pravila je po njegovem mnenju prioriteta. "Če ga bomo pomešali z rebalansom in odnosom do varčevalnih ukrepov, če ga bomo pomešali z vprašanjem partnerstva za razvoj, če ga bomo pomešali s podporo tej vladi ali ne, potem je velika nevarnost, da ne bomo imeli odgovora na edino po mojem relevantno vprašanje – ali je umestitev fiskalnega pravila v ustavo za Slovenijo koristna ali ne. Jaz presojam, da je," je izpostavil Pahor.

"Vlada ima odgovornost, da vodi državo, če in kolikor imajo legitimno pravico ljudje, da z referendumi posegajo v ključne odločitve zlasti fiskalne narave, potem ne morete reči, da je vlada odgovorna za nekaj, kar je bilo zavrženo na referendumu," je Pahor odgovoril na vprašanje, če gre za politični pakt strank proti referendumom. "Tukaj je neka diskrepanca med močjo in odgovornostjo, ki jih skušamo zdaj na nek način premoščati," je še ocenil.

Zadovoljen tudi prvak Pozitivne Slovenije

"Pogovor je bil dober, predlog strokovne komisije bomo podprli," pa je glede glasovanja poslancev Pozitivne Slovenije o začetku postopka za spremembo ustave pojasnil prvak stranke Zoran Janković. Ob tem je pojasnil, da je prejel gradivo za letošnji rebalans in simulacijo proračuna do vključno leta 2015. To sta bili zahtevi največje parlamentarne stranke pri odločanju o fiskalnem pravilu.

Fiskalno pravilo bo začelo veljati šele leta 2015

Predlog spremembe 148. člena ustave, s katerim bi Slovenija v skladu z medvladno pogodbo 25 članic EU o fiskalnem paktu v ustavo vnesla fiskalno oziroma zlato pravilo, obvezuje, da morajo biti državni proračuni brez zadolževanja uravnoteženi ali v presežku, dovoljene so le redke izjeme, kadar je to potrebno za odpravo večjih posledic naravnih nesreč ali drugih izjemnih okoliščin, ki imajo pomembne finančne posledice za državo. Tako nastali primanjkljaji pa se morajo pokriti s presežki drugih let.

Fiskalno pravilo se bo v skladu s predlogom začelo uveljavljati šele za proračun 2015, vendar morajo biti že proračuni pred tem letom pripravljeni tako, da bodo omogočili začetek veljavnosti pravila.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so sicer že naredili prvi poskus ocene, kaj bi se dogajalo, če bi fiskalno pravilo že veljalo. Dovoljena meja odhodkov bi bila v zadnjih letih bistveno nižja od dejanskih odhodkov. V letu 2008 bi bila razlika 500 milijonov evrov, v letu 2011 bi dosegla 1,6 milijarde evrov, letos pa bi znašala nekaj nad milijardo evrov.

Preberite še: S predlogom dokumenta Partnerstvo za izhod iz krize, ki je usklajen znotraj vladne koalicije, a je odprt za dodatne predloge opozicijskih strank, so v koaliciji ponudili roko opoziciji. Slednja se sicer o partnerstvu še ni odločila.