Na slovesnosti, ki bo potekala 21. decembra, bo predsednica države Nataša Pirc Musar prvič v svojem mandatu podelila odlikovanja red za zasluge. Konec decembra bo sicer podelila kar 22 državnih odlikovanj. Predsednica bo sicer podelila dva zlata reda za zasluge ter en srebrni red, ne bo pa podelila reda za izredne zasluge. Kdo so nagrajenci, so sicer že razkrili z današnjo objavo v Uradnem listu RS.
"Ob 100-letnici delovanja ter za izjemen razvoj področja ginekologije in porodništva v Republiki Sloveniji, ki se kaže v visokih dosežkih v skrbi za zdravje žensk in novorojencev, kakor tudi za mednarodno prepoznavnost in priznanje ljubljanske ginekološko-porodniške stroke." To je obrazložitev, s katero Pirc Musarjeva zlati red za zasluge podeljuje Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Zlati red pa bo predsednica na slovesnosti konec decembra podelila tudi danes že pokojnemu Miranu Potrču. Nekdanji poslanec, politik in pravnik je marca umrl le nekaj dni pred svojim 85. rojstnim dnevom.
Potrč je v politiko prvič vstopil leta 1968, ko je stopil na mesto sekretarja Mestnega komiteja ZKS Maribor, nato je bil od leta 1978 do 1980 podpredsednik Zveze sindikatov Slovenije, v nadaljnjih dveh letih pa član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije. Leta 1980 je zasedel tudi prvi enoletni mandat predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije.
Ob uveljavitvi večstrankarskega sistema stranke ni zamenjal, od ustanovitve SDP in ZLSD (sedaj SD) pa je bil med najaktivnejšimi in najbolj vplivnimi člani stranke. Od leta 1990 je bil Potrč petkrat izvoljen za poslanca slovenskega parlamenta, štiri mandate od leta 1990 do 2004 pa je zasedal tudi mesto vodje poslanske skupine ZLSD.
V mandatu 1986–1990 je bil predsednik Skupščine SRS. V letih 1988 in 1989, ko so se oblikovali pravni temelji za osamosvojitev Slovenije in prve večstrankarske volitve, je bil predsednik Ustavne komisije Skupščine SRS. Bil je tudi eden izmed podpisnikov deklaracije za mir.
Sova ponosna na izkazano čast
V uradnem listu pa so razkrili tudi, kdo je prejemnik srebrnega reda za zasluge. Predsednica Pirc Musarjeva bo na proslavi to državno odlikovanje podelila Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). Odlikovanje bo agencija prejela zaradi "izjemnega dela in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Republike Slovenije ter za odlično sodelovanje na obveščevalno-varnostnem področju v mednarodnem prostoru".
Na prejetje srebrnega reda za zasluge so se na spletu že odzvali tudi na Sovi, kjer pravijo, da so "ponosni na izkazano čast v službi nacionalne varnosti Republike Slovenije". Pripadnicam in pripadnikom Sove pa so čestitke na svojem družbenem omrežju izrekli tudi v vladi. "Vaš prispevek k varnosti naše države je pomemben in cenjen. Skupaj gradimo varno prihodnost," so zapisali.
Kot smo poročali januarja, je Sova v Ljubljani odkrila in dva ruska vohuna ter ju z Nacionalnim preiskovalnim uradom priprla v začetku decembra 2022. Osumljencema za kaznivi dejanji vohunstva in overitve lažne vsebine grozi skupaj do osem let zapora. Oba naj bi v pisarni hranila večjo količino denarja. Aprila naj bi nato na ljubljanskem okrožnem sodišču stekel predobravnavni narok.
Odkritje in prijetje ruskih vohunov je sicer v preteklih mesecih znova pridobilo pozornost javnosti. Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav naj bi namreč na za javnost zaprtem delu seje preiskovalne komisije o vplivu politike na Policijo poslancem razkrila, da naj bi predsednik vlade Robert Golob lani direktorju Sove naročil, da preloži aretacijo ruskih vohunov. Razlog za to naj bi bilo po njenih besedah sovpadanje aretacije z referendumskim trojčkom.
Konec oktobra je sicer direktor Sove Joško Kadivnik navedbe Bobnarjeve in Lindava zavrnil kot neresnične, prav danes pa je Sova na državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper nekdanjo notranjo ministrico in nekdanjega prvega moža Policije. Razlog je sum izdaje tajnih podatkov v primeru aretacije domnevnih ruskih vohunov.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.