Nasveti za varčno vožnjo

Cena surove nafte se je letos dvignila že za več kot 30 odstotkov, v drugi polovici leta pa naj bi presegla 140 dolarjev. Ker naj bi potrebe gospodarske rasti in z njo povezano povpraševanje po naftnih derivatih presegla zmožnosti povečanja črpanja surove nafte, analitiki ne izključujejo niti cene 200 dolarjev za sod surove nafte še pred koncem tega leta.

Zmanjšajmo učinek podražitve

Poraba goriva avtomobila je za voznika zagotovo med najpomembnejšimi dejavniki že pri nakupu avtomobila. Vpliva na gospodarnost vožnje, na pogostost postankov, tudi na način vožnje. Zato je zmanjšanje porabe pomembno vodilo snovalcem novih avtomobilov in tehnologij. A k zmanjšanju porabe goriva lahko veliko pripomorejo tudi vozniki sami; z upoštevanjem nekaterih praktičnih pravil je lahko prihranek goriva presenetljivo visok. Zbrali smo nekaj nasvetov, ki so jih pripravili na AMZS:

Čim manj zaviranja

Z zaviranjem kinetično energijo avtomobila spreminjamo v toplotno, ki jo v okolico oddajajo segreti zavorni koluti, bobni, čeljusti. Lahko tudi rečemo, da gre pri zaviranju (gibalna) energija našega avtomobila v zrak oziroma v nič; če pred ovinkom zaviramo in zmanjšamo hitrost, jo moramo za ovinkom znova povečati, pospeševanje pa pomeni večjo porabo goriva kot pri vožnji z enakomerno hitrostjo. Rešitev? Čim manj zaviranja oziroma čim bolj enakomerna vožnja. Seveda je pred ovinki treba zmanjšati hitrost in ta nasvet ni poziv k brezglavemu norenju skozi ovinke, a z enakomernejšo vožnjo se lahko enako varno odpeljemo skozi ovinek, pri tem pa privarčujemo še nekaj goriva.

Več plina!

Morda se ta nasvet sliši neverjetno, a je pravilen: vaš motor bo porabil manj goriva, če boste čimprej in čimbolj pritisnili na plin! Tehnična osnova za takšen nasvet so izgube, ki nastanejo zaradi delovanja lopute za plin: vsakič, ko voznik odvzame plin, zavre delovanje motorja, to pa motor stane moči in tudi goriva. Zato je smiselno, da pri majhnih hitrostih čimprej pospešite do hitrosti, za katere so primerne višje prestave menjalnika. Povedano drugače: čim hitreje pospešiti do 100 km/h in nato voziti v peti prestavi z zelo malo plina je gospodarneje, kot s polovičnim plinom voziti v nižjih prestavah.

Z menjalnikom do manjše porabe

Prej, ko boste posegli po prestavni ročici, več goriva boste privarčevali. Kdor se vozi v višjih prestavah, se vozi tudi z nižjimi motornimi vrtljaji; mešanica goriva in zraka je manjkrat vbrizgana v zgorevalne prostore, poraba goriva je zato manjša. Res pri tem motorju pade moč, a če upoštevate zgornji nasvet o dodajanju plina, bo hitrost ostala enaka. Če prestavite za eno prestavo višje, lahko ob enaki motorni moči privarčujete do 10 odstotkov goriva; takšna vožnja pri nizkih vrtljajih z več plina je še najbolj učinkovita pri motorjih z veliko navora. Povedano drugače, z gorivom varčujte tako, da vozite v peti prestavi z 2000 motornimi vrtljaji na minuto in ne v tretji prestavi s 4000 motornimi vrtljaji na minuto. Sicer pa prestavite v višjo prestavo pri 2500 obr/min (bencin) oziroma 2000 obr/min (diesel).

Ugasni – prižgi

Ko avto stoji, ne potrebuje nobene moči oziroma pogona. Če motor teče tudi na mestu, pri tem porablja gorivo, praviloma od enega do dveh litrov na uro. Če to upoštevamo pri vožnji po mestni gneči, kjer je veliko semaforjev, lahko to pomeni tudi 3 do 4 litre goriva na vsakih 100 kilometrov. Enako velja za (ne)vožnjo v avtrocestnih zastojih, četudi motor ugasnete le za nekaj sekund. Res se pri takšnem večkratnem zaganjanju motorja hitreje obrabi zaganjač, a če je motor v dobrem stanju in ga ni treba zaganjati dolgo časa, večja obraba zaganjača ne bi smela imeti posledic.

Od semaforja do semaforja

Hitra vožnja poveča porabo goriva; to je staro in znano pravilo. S hitrostjo se namreč povečuje zračni upor, ki ga mora motor premagati, s tem pa tudi poraba goriva. A večjo porabo goriva pomeni tudi prepočasna vožnja, ker moramo pri manjših hitrostih voziti v nižji prestavi. Še najmanj gospodarno pa je voziti neenakomerno oziroma sunkovito, saj pogosto zaviranje pomeni izgubo energije.

Dobro olje + redni servisi = manjša poraba goriva

Izdelovalci motornih olj nam dopovedujejo, da sintetična olja varčujejo z gorivom in s tem tudi z našim denarjem. Prva trditev je vsekakor pravilna, druga pa ne vedno. Sintetična olja so draga, zato je denarni prihranek odvisen od vrste in načina vožnje. Varčevalni učinek sintetičnega olja je najbolj očiten pri pogostih vožnjah na kratke razdalje in z neogretim motorjem. Kdor na leto prevozi le 5000 kilometrov in mora po enem letu vseeno zamenjati olje, je sicer privarčeval nekaj goriva, a je ves prihranek v denarju izgubil zaradi nakupa dražjega olja. Tistemu, ki na leto naredi 30.000 kilometrov in gre med tem večkrat na menjavo olja, nakup (dražjega) olja nima več bistvene vloge v letnem prerezu stroškov, vendar je tudi prihranek goriva manjši, ker večino kilometrov prevozi z ogretim motorjem. V vsakem primeru pa velja, da je predpogoj za gospodarnost redno servisiran motor. Umazani in zamašeni zračni filtri in zamaščene vžigalne svečice lahko močno povečajo porabo, prav tako obrabljene zavorne obloge, ki tudi takrat, ko ne zaviramo, narahlo drsajo po zavornem kolutu. Na večjo porabo goriva lahko vpliva celo nerodno parkiranje: neprevidna in prehitra vožnja čez robnik lahko za spoznanje spremeni geometrijo podvozja, kar se pozna pri porabi goriva.

Večji tlak za manjšo porabo

Kotalni upor pnevmatik v povprečju odvzame motorju 10 konjskih moči. Če hočemo privarčevati nekaj goriva, moramo kotalni upor zmanjšati. Lahko kupimo pnevmatike z zmanjšanim kotalnim uporom, lahko pa povečamo tlak v pnevmatikah. Dober kompromis predstavlja zgornja meja od izdelovalca avtomobila dovoljenega tlaka v pnevmatikah, ki velja za močno obtežen avto. Več od te vrednosti pa že vpliva na vozno udobje avtomobila in tudi na obremenitev obes in kolesnih ležajev. Na zelo luknjasti cesti se varčevalni učinek povečanega tlaka v pnevmatikah lahko celo izniči.

Manj prtljage

Imate v prtljažniku še vedno snežne verige? Zdaj, ko niso več nujne in verjetno ne bo več snega, predstavljajo samo dodatno, nepotrebno težo, zaradi katere je večja tudi poraba goriva. Še zlasti v mestnem prometu, kjer veliko pospešujete in zavirate: večja, kot je masa avtomobila, več energije porabite za pospeševanje in zaviranje. Pri vožnji po odprti cesti masa avtomobila ne vpliva veliko na porabo goriva, še manj pri vožnji po avtocesti, kjer ima večjo vlogo zračni upor. Zato velja pametno ravnati tudi s strešnimi prtljažniki: vsekakor ga snemite takoj, ko ga ne potrebujete več.