Draghi: Grški program je ustrezno izhodišče za nadaljnje pogovore

Grški seznam reformnih ukrepov, ki so ga finančni ministri območja evra že potrdili, je po oceni predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija ustrezno izhodišče za nadaljnje pogovore o podaljšanju programa pomoči za to prezadolženo evrsko državo.

Finančni ministri držav v območju evra so na današnji telekonferenci potrdili grški seznam, ki je v Bruselj prispel danes zgodaj zjutraj, in tako prižgali zeleno luč za izvedbo vseh potrebnih postopkov za štirimesečno podaljšanje programa finančne pomoči Grčiji.

Odločitev so sprejeli na podlagi pozitivne ocene institucij - Evropske komisije, ECB in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) -, da je "dovolj celovit" kot izhodišče za uspešno končanje pregleda izvajanja programa pomoči za Grčijo.

Grške oblasti pozivajo naj podrobneje opredelijo in razširijo seznam reformnih ukrepov

ECB je zdaj objavila vsebino Draghijevega pisma šefu evroskupine Jeroenu Dijsselbloemu. V njem predsednik ECB navaja, da je po oceni osrednje denarne ustanove območja evra ustrezno izhodišče za uspešen zaključek pregleda izvajanja programa, od katerega so odvisne nadaljnje finančne injekcije državi.

ECB sicer ugotavlja, da zaradi omejenega časa, ki je bil Grčiji na voljo, predlagani ukrepi in zaveze razumljivo niso še dovolj podrobno razdelani. Tudi evroskupina je grške oblasti pozvala, naj v tesnem sodelovanju z institucijami še podrobneje opredelijo in razširijo seznam reformnih ukrepov.

Poleg tega v Frankfurtu menijo, da je jasno, da bodo podlaga za vse nadaljnje pogovore obstoječe grške zaveze do omenjenih treh institucij, ki po novem tudi na vztrajanje nove leve grške vlade ne slišijo več na v Grčiji osovraženo ime trojka.

V tem okviru ECB ugotavlja, da se nekatere nove grške zaveze razlikujejo od dosedanjih obljub mednarodnim upnikom. Zato bodo v Frankfurtu v teku nadaljnjih pogovorov morali oceniti, ali novi ukrepi v zadostni meri nadomeščajo dosedanje, da bodo cilji programa pomoči izpolnjeni.

Draghi je grške oblasti ob tem še enkrat pozval, naj hitro stabilizirajo kulturo izpolnjevanja obveznosti do upnikov in se vzdržijo vsakršnih enostranskih dejanj.

Žižkova psihoanaliza grške tragedije

Glede najnovejšega reševanja grške krize se je sicer oglasil tudi filozof Slavoj Žižek. "Evropski pritisk na Grčijo, da nadaljuje z varčevalnimi ukrepi, se povsem sklada s tem, kar psihoalalitiki imenujejo nadjaz. Nadjaz ni etična agencija, ampak sadistični agent, ki subjekt bombardira z neuresničljivimi zahtevami in uživa, ko subjektu spodjeti njihovo uresničevanje. Kot je videl že Freud, je paradoks nadjaza ta, da bolj kot upoštevamo njegove zahteve, bolj krive se čutimo. Predstavljate si zlobnega učitelja, ki učencem naloži nemogočo nalogo, nato pa uživa v njihovi paniki. To je narobe z evropskim pristopom: da Grčiji ne da priložnosti. Grški neuspeh je namreč že del igre," ocenjuje Žižek.