Živo srebro bi lahko doseglo 37 stopinj Celzija, suša se bo stopnjevala

Po napovedih vremenoslovcev nas danes čaka vrhunec tokratnega vročinskega vala. Nad Alpami in Balkanom je šibko območje visokega zračnega tlaka. Prek zahodne Evrope se proti vzhodu počasi pomika hladna fronta. Ob šibkih višinskih vetrovih se nad nami danes še zadržuje zelo topel in suh zrak.

Živo srebro se bo povzpelo do 37 stopinj Celzija 

Kot napovedujejo naši hišni prognostiki, bo petek sončen z nekaj oblačnosti, ki se bo pojavljala sredi dneva in popoldne. Ostalo bo suho, kakšna manjša ploha ali nevihta bo le nad gorskimi predeli. Na Primorskem bo sredi dneva zapihal maestral, v preostalem delu pa bo vetra zelo malo.

Arso napoveduje, da bodo najvišje dnevne temperature od 32 do 37 stopinj Celzija. V soboto se bo oblačnost od severa povečala. Predvsem popoldne in zvečer bodo krajevne plohe in nevihte, kakšna pa lahko na severu nastane že dopoldne. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem po večini šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 22, najvišje dnevne od 25 do 31, na Primorskem do 34 stopinj Celzija.

V nedeljo bo delno jasno. Na Primorskem bo ob burji še vroče, drugod bo vročina popustila. V ponedeljek bo na Primorskem delno jasno in po večini suho, pihala bo burja. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami.

Požarna nevarnost

Povsod po državi je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete. Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija bosta nad spoštovanjem razglasa oziroma upoštevanjem prepovedi izvajala poostren nadzor, so sporočili z Uprave za zaščito in reševanje. 

V Sloveniji je tako razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja v občinah Ankaran, Izola, Koper, Piran, Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen, Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka, Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Ajdovščina in Vipava. Na ostalih območjih države je Uprava RS za zaščito in reševanje z 20. julijem 2022 razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. 

Huda suša v državi

Slovensko kmetijstvo se sooča s sedmo hudo sušo v zadnjih 20 letih. Posledice pomanjkanja padavin in ponavljajočih se daljših obdobij hude vročine se na različnih območjih Slovenije kažejo različno, odvisno od več dejavnikov. 

Po prvih ocenah naj bi bila škoda na pridelkih od 20- do 100-odstotna, bolj točne podatke bo dalo skupno ocenjevanje škode, ki naj bi steklo septembra.

Zaradi hude suše v državi je marsikje koruza nižje rasti in ne nastavlja storžev. Mnogi travniki so rjavi, na sadju in zelenjavi se poznajo ožigi. Pomanjkanje padavin in dolgotrajna vročina sta načela tudi sicer bolj sušnih razmer vajeno vinsko trto. Jesensko podobo že zdaj dobivajo nekateri gozdovi. V kmetijstvu bo pridelek okrnjen, na udaru je živinoreja.

Stanje, ki je že zdaj na spletni strani Sušomer Agencije RS za okolje (Arso) v petih od skupno 15 območij po državi opisano kot izjemna suša in na zemljevidu obarvano z rdečo barvo, se bo še stopnjevalo, ocenjuje agrometeorologinja na Arsu Andreja Sušnik.

Večinoma bi kmetijske kulture potrebovale dodajanje vode, kjer je to možno. Nenamakane poljščine, ki so ta trenutek na poljih, pa trpijo ne samo sušni, ampak tudi vročinski stres. Smo na začetku že četrtega oz. petega vročinskega vala, vročinski valovi dolgo trajajo, ponekod več kot 14 dni v kosu, kar zelo izčrpava rastline, opozarja agrometeorologinja.

Najbolj so po njenih besedah na udaru travinje, kjer je precejšnja škoda, saj je bil marsikje že ob spomladanski suši odkos manjši, sledi poletna suša in ponekod drugi in tretji odkos sploh ne bo mogoč. Trava se ne obnavlja, požgana je zaradi sončnih požigov. To bo vplivalo na pridelavo krme oz. na živinorejo, pa tudi na samo obnovo travne ruše.

Če iščete ohladitev v vodi, previdno – zaradi suše nizki vodostaji 

Ob vročih dneh številni ohladitev iščejo v rekah, jezerih in bajerjih, kjer pa zaradi izredne suše beležijo nizke vodostaje in višje temperature vode. Na ARSU zato opozarjajo na previdnost pri kopanju in pojasnjujejo, da veliko število kopalcev vodo še dodatno obremenjuje. "Suša ogroža tudi življenje vodnih organizmov, ljudje pa z nezmerno porabo vode in onesnaževanjem že tako težke vodne razmere še poslabšujemo," poudarjajo. Padavin, ki bi ublažile sušne razmere, v naslednjih nekaj dneh ni pričakovati, so sporočili iz agencije za okolje.

Ob tem so pojasnili, da je v več rekah, kjer se ljudje kopajo, prišlo do bujnega razrasta alg, ki načeloma kopalcem niso škodljive, so pa neprijetne. V Šobčevem bajerju so se zaradi minimalnega pretoka vode skozi bajer namnožile planktonske zelene alge, ki dajejo vodi značilno zeleno barvo. Ker lahko te alge povzročajo neprijetne odzive na koži, kopalce pozivajo, naj upoštevajo navodila upravljavca kopališča, ki vodo tudi redno čisti.

Julij in junij najbolj vroča doslej 

Suše, poplave, silovite nevihte, nadpovprečno visoke temperature ... Skratka, vremenski ekstremi postajajo stalnica našega planeta. Skrajnim številkam, povezanim z vremenom, se v Sloveniji nismo izognili niti julija, ko so vremenoslovci izmerili, da sta bila tako julij kot junij najbolj vroča v zgodovini merjenj pri nas. Kakšen je bil torej letošnji julij pod črto? Arso je povzel bistvo: nadpovprečno topel – odklon temperature zraka od povprečja je znašal 2,5 stopinje Celzija – podpovprečno namočen in nadpovprečno osončen.