'Živimo, kot da se nam ne more nič zgoditi'

Potrebujemo poseben strateški program urejanja voda, je po poplavah v Sloveniji pojasnila Lidija Globevnik z Inštituta za vode. Po zadnjih poplavah bo po njenem mnenju treba najprej narediti analizo dogodka in odzivanja ter ugotoviti, zakaj niso bili izvedeni ukrepi, ki bi preprečili posledice poplav. "Treba je najti ozka grla in vzpostaviti sistem, ki bi omogočil hitrejše in lažje odločanje."

Da ne bi bilo tako velikih posledic za jugozahodni del Ljubljane, bi morali po njenem mnenju zgraditi zadrževalnike poplavnih valov v dolini Gradaščice in Horjulščice, kot je bilo tudi načrtovano, vendar so se uprli lokalni prebivalci. Bolje bi morali tudi vzdrževati strugo Malega grabna in povečevali njeno prevodnost.

"Pomembno je, da so prebivalci obveščeni, na kakšnem območju nevarnosti poplav živijo in da se temu primerno znajo organizirati. Osveščanje je problematično v celi Sloveniji, saj živimo, kot da se nam nič ne more zgoditi," je opozorila in dodala, da smo vsi vklopljeni v sistem prenormiranosti in dolgih postopkov, ni pa sprejete jasne in močne politike urejanja voda.

Prehitro zidamo?

Prepričana je, da največji problem predstavlja gradnja. "Prostorski razvoj je posledica ambicij gospodarskega razvoja vseh občin v Sloveniji. Vsaka občina zase planira, pritiski so stalni in veliki, strokovne službe jih ne obvladajo, ne utegnejo jih niti spremljati," je opozorila.

Meni, da bi morali z več ljudmi pripravljati strokovne osnove, ki so potrebne tudi za strateške odločitve. "Povozila sta nas dinamika in tempo prostorskega razvoja oziroma pozidav," je dejala in dodala, da so tudi razparcelirane službe, ki bi morale biti združene v nek sistem.

Prepričana je tudi, da bi z vzpostavitvijo ustanove, kot na primer direkcije za vode, ki bi integralno nastopala, imela mandat usmerjanja prioritetnih strokovnih nalog in potem tudi neposreden dostop do odločanja, bilo vsekakor boljše kot sedaj.