Ljubljanski podžupan Slavko Slak (LDS) se je z Jocom Pečečnikom, lastnikom družbe Elektronček in igralnice Kongo v Grosupljem, pogovarjal o možnosti prodaje ali najema ljubljanskega živalskega vrta, piše v današnji izdaji poslovnega časnika Finance. Po trditvah Joca Pečečnika je mogoče z živalskih vrtom dobro zaslužiti, pri pogovorih s predstavniki mestne uprave pa je šlo za neformalne pogovore. "Zadevo moramo še malo raziskati. Gotovo bi se dalo iz tega narediti dober posel," je za Finance povedal Joc Pečečnik.
Podžupan Slak je sporočil, da mestna občina Ljubljana načelno ne zavrača možnosti sodelovanja z igralnico Kongo. Lastnik igralnice mora občini v enem mesecu predstaviti svoje videnje razvoja živalskega vrta, preden se bodo pogajanja nadaljevala.
Opozicija je kritična
Svetniški klub SDS pozdravlja interes morebitnih zasebnih investitorjev, vendar opozarja, da mora vsak poskus vključevanja zasebnega kapitala v javni sektor potekati transparentno in na osnovi vnaprej določenih pravil. "Skrbi nas, da tako mestna uprava kakor uprava živalskega vrta nimata jasnih načrtov za prihodnost tega mestnega zavoda in se zato okleneta vsake ponujene rešilne bilke," menijo v SDS.
Do pogajanj o prodaji ali oddaji v najem je skeptičen Miha Jazbinšek, mestni svetnik Zelenih Slovenije. Sploh pa se mu zdi neverjetno, da bo "videnje razvoja živalskega vrta" po predlogu podžupana Slaka zdaj pripravil lastnik igralnice Kongo, saj bi te predloge moral podati mestni svet. "Temeljno vprašanje je, ali ima živalski vrt zgolj zabaviščno ali pa vzgojno-izobraževalno funkcijo," je za 24ur.com povedal Jazbinšek, ki je prepričan, da bi bil kakšen drug javni zavod mnogo bolj primeren za privatizacijo.
"Če bi bil živalski vrt donosna dejavnost in torej zanimiv za zasebni kapital, bi verjetno Ljubljana že imela privatni živalski vrt," je povedal Samo Kuščer, mestni svetnik liste Ljubljana moje mesto. Po Kuščerjevem mnenju se ponavlja zgodba zadnjih let, da se velike vsote javnega denarja troši za zgrešene in nepotrebne projekte tam, kjer so močne zasebne vezi med politiko in kapitalom, potem pa ga "seveda zmanjka za nujne storitve kot je na primer javni prevoz ali živalski vrt".
Tudi svetniška skupina NSi nasprotuje nameram mestne uprave. "Celovitega pregleda nad proračunskim financiranjem ZOO ni, prepričan pa sem, da mestna občina zelo malo vlaga v živalski vrt v primerjavi z drugimi projekti," pravi Franc Slak (NSi). "Mestna blagajna je izpraznjena, koalicija LDS in ZLSD pa želi varčevati prav pri živalskem vrtu".
"Živalski vrt mora ostati v rokah mesta, saj večino denarja dobiva iz mestnega proračuna,"je dejal Jazbinšek, ki tudi ne verjame, da bi lahko novi lastnik s komercializacijo v celoti pokrival stroške delovanja živalskega vrta. "Iz te godlje ne bomo izšli, dokler tisti, ki upravljajo z javnim denarjem, za svoje nekompetentne, nestrokovne in celo kriminalne poteze ne bodo krepko odgovarjali," je prepričan Kuščar.
V stranki mladih menijo, da "namen živalskega vrta ni luna park in zabava, kjer bi medvedkom ponujali žetone za igralne avtomate". Prodaja živalskega vrta bi bila podobna prodaji otroških igrišč. Gre za javno dobro, z jasnimi vzgojno-izobraževalnimi cilji. Edino vprašanje je, ali lahko to doseže mestna uprava ali koncesionarji pod zelo jasnimi pogoji, so še poudarili v SMS.
