To je le ena od travmatičnih zgodb tako za živali kot za njihove lastnike. V prazničnem času zato malodane na vsakem koraku poslušamo opozorila, kakšen stres za živali predstavlja uporaba pirotehničnih sredstev.
Tudi Urška Krek, študentka zaključnega letnika Medijskih študijev na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, je želela opozoriti na problematiko in tako je v okviru njenega zaključnega dela nastala kampanja 'Bojim se,' ki je bila osnovana z namenom ozaveščanja javnosti o problematiki uporabe pirotehničnih sredstev, predvsem petard in posledic, ki jih ima le-ta na okolico.
Manj znane posledice pokanja za živali
Z uporabo pirotehničnih sredstev v nevaren položaj postavljamo tako sebe, kot tudi vse ostale ljudi in živali v okolici, ob enem pa doprinašamo k onesnaževanju okolja, je jasna: "Upam si trditi, da se prav vsi zavedamo, kako hude so lahko posledice. Policisti že v osnovni šoli opozarjajo na to, da nam petarda lahko eksplodira v rokah ali pa močno iznakazi nekoga, ki je tistem trenutku prisoten v naši bližini. Petarde so res zakonsko prepovedane, ampak če nekoga ne ustavi niti to, da se lahko hudo poškoduje, je težko pričakovati, da bo sama prepoved kogarkoli ustavila. Zato je potrebno ozaveščanje, ozaveščanje in še enkrat ozaveščanje."
Kot izpostavi Krekova, se večina ljudi seveda zaveda najpogostejših posledic, ki jih utrpijo živali: "Torej ogromen strah, skrivanje in beg, pri katerem lahko ljubljenčka za vedno izgubimo. Zaradi strahu pa se pojavljajo tudi druge posledice, tako pri ljubljenčkih, kot tudi drugih živalih. Te vključujejo močne udarce iz panike, hudo napadalnost in celo smrt zaradi kapi. Vse to so psihične posledice, ki jih živali doživljajo, lahko pa si samo predstavljamo, kaj šele se zgodi, če žival pride v fizičen stik s pirotehničnim sredstvom."
Živali so zakonsko slabo zaščitene
Kot pove Krekova, se kampanja fokusira na živali iz čisto preprostega razloga: "Ljudje imamo izbiro – če se odločimo, da bomo petarde kljub opozorilom uporabljali, smo sami prevzeli odgovornost za to da se nam lahko zgodi nekaj hudega, kar nas potem spremlja celo življenje, bodisi iznakaženost ali pa življenje na vesti. Tudi v primeru, da s petardami nismo imeli nič in postanemo žrtev uporabe nekoga drugega, je zakon na naši strani in nas ščiti. To torej pomeni, da v tem primeru nekdo dejansko ukrepa. Ko pa pride do živali, je zgodba popolnoma drugačna."
Kot pojasnjuje, so živali na žalost v večini primerov pri nas še vedno obravnavane kot predmet in ne kot živo bitje, zato niso zaščitene s strani roke zakona: "Posamezniki in društva si izjemno prizadevajo to spremeniti, ampak na žalost to ni odvisno od nas, pač pa od ljudi, ki pišejo zakone. Vseeno pa je odgovornost na nas, da s svojim glasom spregovorimo za tiste, ki tega sami ne zmorejo. Živali se namreč ne zavedajo od kje ta pok prihaja, kaj se dogaja in kaj lahko pričakujejo," opozarja in dodaja: "Verjamem, da si ljudje, ki nikoli niso živeli v sobivanju z živalmi, niti ne predstavljajo kakšen hud stres to za njih predstavlja. Nikoli namreč niso videli pogleda, ki te tako prestrašeno gleda v upanju, da boš ta hrup ustavil in ga zaščitil, medtem ko se skriva pod posteljo. Seveda v najboljšem možnem scenariju… Samo predstavljamo si lahko, kako hudo je šele za vse živali, ki nimajo toplega doma in postelje, pod katero se lahko skrijejo. Kako hudo je za vsakega medveda in lisico v gozdu, ki je njihov edini dom. Kako hudo je za vsakega konja, ki je ravno sredi svojega obroka. Kako hudo je za vsakega ljubljenčka, ki se je od strahu strgal s povodca in odšel neznano kam."
Ogrožene vse živali, ne le naši hišni ljubljenčki
Čeprav se ljudje večinoma zavedamo, kakšne posledice ima uporaba pirotehnike na hišne ljubljenčke, pa smo še vedno premalo ozaveščeni, kakšne posledice ima na divje živali.
Krekova opozarja, da je obraz kampanje 'Bojim se' sicer psička Perla, a s kampanjo želijo opozoriti na trpljenje vseh živali: "Lepotica na naših plakatih je moja psička Perla, rešenka iz deponije Gorjevec v Bosni. Perla je bila izpostavljena kruti usodi in slovenski aktivisti so se borili, da jo rešijo, sedaj pa uživa najboljše možno pasje življenje. Glede na njeno preteklost se mi je zdela idealna za predstavitev naše kampanje, saj je pretrpela mnogo in dobro ve, kaj je to strah. Nikoli pa ni izgubila vere v ljudi. Le najti je morala pravega človeka, ki mu lahko zaupa. Pripomoglo pa je seveda tudi to, da je Perla izjemno fotogeničen kuža. Perla je torej le obraz kampanje, nikakor pa naša kampanja ni namenjena le psom, pač pa vsem živalim. Od vseh vrst hišnih ljubljenčkov in živali na kmetijah pa vse do divjih živali. Če bi bilo mogoče, bi naše plakate krasile prav vse živali tega sveta, ampak ker velikost plakata ni neskončna, smo se žal morali odločiti za eno."
Uporaba pirotehnike v urbanih območjih je velika past za ptice
Zaradi pirotehnike so tako zelo ogrožene tudi ptice, ki so, kot pojasnjuje varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek, najštevilčnejši vretenčarski razred v zemljepisnih širinah in so zastopane v vseh ekosistemih.
Njihov organizem zelo občutljivo reagira na spremembe in procese v okolju, in ljudje dostikrat šele zaradi zmanjševanja števila nekaterih vrst ptic postanejo pozorni na spremembe v okolju. Zato je izjemnega pomena, da se začnemo zavedati, da je varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij bistveno za ohranjanje narave in za dobrobit celotne družbe.
Kot je pojasnila, "pirotehniko oziroma druga glasna odvračala, kot so plinski topovi, že desetletja uporabljajo za odganjanje ptic. Težava takšnih odvračal je predvsem njihova uporaba v specifičnem času in tudi, kje se uporabi (lokacija). Kadar se pirotehniko uporablja v nočnem času, lahko to zelo vznemiri ptice. Nočni čas ptice, z izjemo nočno aktivnih ptic, kot so sove, izrabljajo za počitek. Glasni in močni poki v času njihovega počitka, pri njih povzročijo paniko, posledica katere so poleg vznemirjanja lahko tudi pogini ptic. Ptice se tako lahko zaletijo v hiše, drevesa ali kakšne druge objekte."
Prav tako ima lokacija uporabe pirotehnike velik vpliv na ptice. Predvsem so zelo na udaru ptice, ki živijo v urbanem okolju, kjer je uporaba pirotehnike najpogostejša. Uporaba pirotehnike v urbanih območjih je lahko velika past za ptice, saj ptice naenkrat poletijo in se pri tem lahko posledično zaletijo v razne objekte v bližini, je pojasnila Zagorškova.
Kot izpostavlja, je uporaba pirotehnike v zimskem času za ptice še posebno problematična, ker je zaloga hrane v zimskem času pticam težje dosegljiva in vsako nepotrebno vznemirjanje in aktivnost ima lahko za posledico izčrpanost ptice, ki se lahko konča s poginom.
Pri uporabi pirotehnike pa pride tudi do proizvodnje škodljivih plinov, ki so zelo škodljivi za ptičji dihalni sistem – povzročijo težave z dihanjem, posledično lahko tudi smrt ptice.
Je tistih nekaj iskric na nebu res tako lepih, da jih imamo raje od živega bitja?
Tudi Ilka Štuhec, naša vrhunska smučarka, pravi, da si praznike brez pokanja absolutno predstavlja in si jih tudi želi: "Mislim, da pokanje petard nikakor ne pripomore k prazničnemu vzdušju. Moramo se zavedati, da s tem povzročamo tudi nemir pri živalih, ne samo pri ljudeh. Tudi živali imajo pravico, tako kot ljudje, da mirno uživajo v prazničnih dneh." Kot je povedala, je imela nekoč psa, ki so ga oboževali: "Lahko rečem, da december zaradi pokanja petard in ostalih pirotehničnih sredstev zanj ni bil nič kaj 'prazničen'."
Kot zaključi Krekova: "Je tista petarda res vredna življenja na vesti? Je sekunda poka res tako zabavna, da nam je vseeno kaj se z nami zgodi? Je tistih nekaj iskric na nebu res tako lepih, da jih imamo raje od živega bitja? Zabavamo se lahko na tisoč in en način, ki ne vključuje uporabo pirotehničnih sredstev. Praznični čas naj bo veselja poln čas, ko z okolico delimo ljubezen, veselje in spoštovanje. Če čutite potrebo po tem, da bi nekaj metali naokrog, naj bo to raje kakšen briket, denar ki bi ga porabili za nakup pirotehničnih sredstev pa raje namenite za pomoč živalim v stiski."
