V Žitu šest delavcev nima zakonitega statusa zaposlitve

Pogodbe za najete delavce v družbi Žito v Mariboru so dvignile veliko prahu. Podravska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je opozorila, da so pogodbe sporne, saj v njih slovaška agencija JOB service navaja slovaško zakonodajo. Agencija je medtem poudarila, da spoštuje slovensko delovnopravno zakonodajo.

Ker je sekretar podravske ZSSS Gregor Cerar zadevo prijavil inšpektoratu za delo, sta mariborsko Žito danes obiskala inšpektorja. Pregledala sta dokazila o statusu zaposlitve za vseh 142 delavcev in ugotovila, da delodajalec za šest delavcev ni predložil dokazil o zakonitosti zaposlitve. Tem šestim delavcev je namreč 31. decembra 2012 potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas.

Na inšpektoratu so nato pri vpogledu v bazo podatkov zavarovancev ZZZS ugotovili tudi, da teh šest delavcev ni več prijavljenih v obvezno socialno zavarovanje. Ugotovili so tudi, da so tem šestim delavcem obljubili nadaljevanje dela v mariborskem Žitu pod pogojem, da podpišejo pogodbo o zaposlitvi z agencijo za zaposlovanje JOB service. "Zahtevane pogodbe o zaposlitvi inšpektorja danes v inšpekcijskem nadzoru nista dobila na vpogled," so sporočili z inšpektorata.

So pa na inšpektoratu iz pogodbe, ki so jo dobili, ko so prejeli prijavo, ugotovili, da gre za pogodbo na podlagi slovaškega zakona o delu, ki naj bi bila podpisana v Košicah, in tudi pod pogoji, ki veljajo na Slovaškem.

Zaradi vsega tega sta inšpektorja mariborskemu Žitu prepovedala nadaljevanje delovnega procesa z delavci, ki nimajo zakonitega statusa zaposlitve. Na inšpektoratu postopek nadaljujejo.

Žito: Neposrednega vpogleda v pogodbe nismo imeli

Direktor kadrovskega in pravnega področja v Skupini Žito Zdravko Sančanin je dejal, da bodo do prihodnje srede posredovali inšpektoratu pogodbe, ki jih ima družba sklenjene z zaposlitvenimi agencijami. Dodal je še, da je inšpektorat zahteval pogodbe, ki jih ima JOB servis sklenjene z delavci, ki so prihajali na delo v to poslovno enoto preko te konkretne zaposlitvene agencije. Te bodo od agencije zahtevali.

Sančanin pravi, da doslej neposrednega vpogleda v pogodbe, ki jih ima sklenjene agencija s posameznimi delavci in jih tudi sama hrani, niso imeli. "Z agencijo smo namreč sklenili pogodbo v veri, da spoštuje slovensko delovno pravno zakonodajo v odnosu do posameznega delavca, s katerim agencija neposredno sklene pogodbo in ga pošlje v Žito ali v katero koli drugo podjetje v Sloveniji delat. Zaposlitvena agencija je tudi tista, ki oddaja vse prispevke za tako zaposlene delavce, s katerimi ima neposredno podpisane pogodbe, in poravnava tudi vse ostale obveznosti. Če nam ne bodo želeli izročiti teh pogodb, jih bo od te agencije moral terjati neposredno inšpektorat," pojasnjuje direktor kadrovskega in pravnega področja.

Žito od agencije zahteval spremembo pogodbe

Ko so informacije o pogodbah prišle v javnost, je Žito tudi samo od agencije zahtevalo pojasnila. Kljub zagotovilu agencije, da je vse zakonito, pa so po besedah Sančanina zahtevali, da vse te pogodbe v spornih delih dopolnijo in uskladijo tako, da bo jasno, da velja delovnopravna zakonodaja Slovenije. "Tudi mi imamo namreč v pogodbi z omenjeno agencijo jasno zapisano, da Skupina Žito najema delavce v skladu z veljavno slovensko zakonodajo, ki ureja to področje," je dodal Sančanin. Poudarja, da bo morala agencija JOB servis v celoti prilagoditi pogodbe z delavci. "Če tega ne bo storila, bomo pogodbo o sodelovanju z njimi prekinili oziroma bomo ustrezno pravno ukrepali," je jasen Sančanin.

Agencija izhodišč ne more spreminjati, lahko pa pri plačah doda alinejo

Predstavniki agencije JOB service pa so za 24ur.com sporočili, da je direktorica agencije razložila, da zaradi generične nastavitve pogodb o delu izhodišč ne morejo spreminjati, saj so vezana tudi na njihovo zakonodajo. Lahko pa dodajo alinejo pri plači, da se plača uskladi na določeno višino oziroma tako, da se zagotovi minimalno izplačilo, ki velja po slovenski zakonodaji.

Agencija je vpisana v evidenco

Zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku ureja zakon o urejanju trga dela. V njem je predpisan tudi postopek za vpis v evidenco delodajalca s sedežem v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki želi na območju naše države opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Kot pravijo na inšpektoratu za delo, se lahko dejavnost začne opravljati z dnem vpisa v evidenco in agencija JOB service je v to evidenco vpisana.

ZSSS se z agencijskim delom ne strinja

Celotna zgodba z Žitom in agencijo JOB service pa je vnovič odprla razpravo o agencijskem delu. Na ZSSS imajo glede take vrste dela zelo veliko pripomb in pričakujejo spremembe zakonodaje, ki bodo povečale varnost delavcev, zaposlenih v agencijah. Agencijsko delo je po mnenju predsednika ZSSS Dušana Semoliča ena izmed oblik največjega izkoriščanja delavcev, ki je namenjena predvsem povečevanju dobičkonosnosti delodajalcev in fleksibilnosti delovne sile.

Svetovalec ZSSS Goran Lukič je opozoril, da je inšpekcija za delo leta 2007 opravljala usmerjen nadzor nad delom agencij, ki posredujejo delo, pri 99 agencijah pa so odkrili kar 150 kršitev s področja delovnega prava. "Že ta številka, ki je stara pet let, nam pove marsikaj o razmerah," je poudaril.

V zadnjih letih se je obseg agencijskega dela precej povečal. Leta 2003 je bilo namreč v agencijah 1500 zaposlenih, sedaj pa je v agencijah zaposlenih nekaj več kot 6500 ljudi. Od tega je približno 85 odstotkov zaposlitev za določen čas, je poudaril Lukič. Po njegovem mnenju je treba okrepiti nadzor nad agencijskim delom in predlagati sankcije, ki bi preprečile takšne anomalije.

Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko pa je poudaril, da je treba oblikovati seznam agencij, ki kršijo delovnopravno zakonodajo, ter sprejeti odločitev, da Zavod RS za zaposlovanje k njim ne bo več pošiljal brezposelnih oseb. Prav tako bi bilo treba uvesti kvote, ki bi določale maksimalen delež oseb, zaposlenih za določen čas v takšnih agencijah. "Ti ukrepi bi pomenili, da bi s trga izginile neresne in hišne agencije," je poudaril.

V Združenju agencij za zaposlovanje (ZAZ) pa poudarjajo, da ne podpirajo ravnanj agencij za zaposlovanje, ki so v nasprotju z veljavno slovensko zakonodajo in ne spoštujejo pravic delavcev. Poudarili so, da je trenutno v usklajevanju nova zakonodaja, s katero se bodo lahko izboljšale razmere na trgu dela.