Slovenija

Zimska služba pripravljena na sneg

Ljubljana, 12. 11. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Upravljalci državnih cest in avtocest zagotavljajo, da so na letošnjo zimsko sezono pripravljeni bolje kot v preteklih letih.

Za zagotavljanje prevoznosti skoraj 6000 kilometrov državnih cest bo Direkcija RS za ceste predvidoma porabila okoli tri milijarde tolarjev za zimsko službo in milijardo tolarjev za posipne materiale, Družba za avtoceste v RS (DARS), ki skrbi za 410 kilometrov avtocest in 120 priključnih cest, pa dobrih 300 milijonov za posipne materiale in okoli 100 milijonov tolarjev za pogodbene izvajalce zimske službe, ki poleg DARS skrbijo za avtoceste.

Na zimske razmere se morajo pripraviti tako vozniki kot zimska služba (Foto: Dare Čekeliš)
Na zimske razmere se morajo pripraviti tako vozniki kot zimska služba (Foto: Dare Čekeliš) FOTO: Dare Čekeliš
Poleg zimske službe pa morajo svoje narediti tudi vozniki, predvsem tako, da imajo ustrezno zimsko opremo in vožnjo prilagodijo razmeram na cesti. Ob nedavnem sneženju še pred uradnim začetkom zimske sezone je namreč do težav prišlo tudi zaradi nepripravljenosti ljudi.

V letošnji zimski sezoni bodo - ta se uradno začne 15. novembra in traja do 15. marca prihodnjega leta - še posebno pozornost namenili prevoznosti najbolj kritičnih klancev na državnih cestah, kjer po izkušnjah največ težav povzročajo tovorna vozila. Tovorni promet se je namreč letos močno povečal, prav tovorna vozila pa so zaradi neustrezne opreme glavni povzročitelji kolon in zastojev.

Razmere na kritičnih odsekih se bodo trudili izboljšati z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Vzdrževalci bodo ceste plužili in posipali, policija bo še bolj natančno spremljala opremljenost vozil z zimsko opremo in skrbela za izločanje tovornih vozil, izvajalci pa bodo skrbeli tudi za učinkovito obveščanje o razmerah na cesti prek informacijskih sistemov AMZS in DARS.

Več kot tisoč ljudi bo skrbelo za ceste

Čez zimo bo na razpolago 368 snežnih plugov
Čez zimo bo na razpolago 368 snežnih plugov FOTO: Dare Čekeliš

Za zimsko službo na cestah, ki so v pristojnosti direkcije za ceste, bo pri devetih pogodbenih izvajalcih skrbelo 1150 ljudi. Na razpolago bodo imeli 368 snežnih plugov, 210 vlečnih in 96 avtomatskih posipalcev, 32 snežnih rezkarjev in 614 drugih vozil. Zaenkrat pa predvidevajo, da bodo porabili 35.000 ton posipnih materialov. Koliko bodo dejansko porabili, je odvisno od zime, je pojasnila Herga in dodala, da so v preteklih zimah v povprečju porabili okoli 50.000 ton posipnih materialov.

Na avtocestah bo za prevoznost - ta je na avtocestah in hitrih cestah zagotovljena, če višina snega ne presega 10 centimetrov, na ostalih pa 15 centimetrov - skrbelo več kot 300 ljudi, od tega 227 voznikov, ki bodo imeli na razpolago 106 posipalcev, 129 plugov, 15 snežnih rezkarjev na skupaj 88 tovornih vozilih in 29 specialnih vozil.

V primeru snežnih padavin bo dela neprekinjeno izvajalo 38 plužnih skupin, njihov obhodni čas pa bo krajši od ene ure. V DARS še predvidevajo, da bodo letos za posipanje porabili okoli 15.000 ton različnih materialov, povprečna poraba posipnih materialov je namreč lani znašala 40 ton na kilometer avtoceste.

Za zdrs tovornjaka 12,4 milijona tolarjev

Po izračunih direkcije za ceste zastoj zaradi zdrsa tovornega vozila s prikolico na klancu avtoceste ali hitre ceste, ki v povprečju traja 200 minut, zaradi tega pa obtiči v povprečju 1900 vozil, stane udeležene v zastoju 12,4 milijona tolarjev. Na podlagi analiz na kritičnih odsekih glavnih cestah povprečni zastoj traja 174 minut in vključuje 1130 vozil, stroški udeleženih v zastoju pa znašajo okoli 6,7 milijona tolarjev. Na regionalnih cestah ob zastoju, ki v povprečju traja 130 minut in obsega 900 vozil, pa znašajo stroški 5,2 milijona tolarjev.

Racionalno uporabiti posipne materiale

Glede na očitke okoljevarstvenikov o neprimernem posipnem materialu in škodi, ki se s tem povzroča okolju, sta predstavnika DARS in direkcije za ceste pojasnila, da se trudijo čimbolj racionalno uporabljati posipne materiale (natrijev, kalcijev in magnezijev klorid ter mešanice soli in drobirja), ki so enaki kot povsod po Evropi in svetu. Ker se zaradi pogostejšega posipavanja okolje bolj obremenjuje, višji pa so tudi stroški, bo treba najti kompromis.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17