Žile niso le cevi, preko katerih se pretaka kri

Kardiolog Matija Cevc s kliničnega oddelka za žilne bolezni interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je na novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije v torek poudaril, da je po nekaterih podatkih samo v možganih za 167.000 kilometrov žil. V 75 letih življenja se pri 70 kg težkem človeku prek žil pretoči kar za okoli 221 milijonov litrov krvi, kar je skoraj ena četrtina Bohinjskega jezera.

Žile niso le cevi, v katerih se pretaka kri, ampak imajo izredno velik pomen. Ne le, ker omogočajo vsaki celici telesa, da do njih pridejo za preživetje nujno potrebne snovi in kisik ter odnašajo odvečne in škodljive produkte presnove, ampak so tudi zelo aktivne pri uravnavanju pretoka, je pojasnil.

Na žile po njegovih besedah delujejo številni škodljivi dogodki in snovi. Okvarjajo jih številne bolezni, med njimi sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, kronična ledvična bolezen, kronične in lokalne vnetne bolezni.

Okvarjajo jih tudi nezdrave življenjske navade, kot sta kajenje ali telesna nedejavnost. Nenazadnje nanje škodljivo delujeta tudi stres in depresija. Zato je prav, da na žile z gibanjem in zdravo prehrano pazimo že od otroštva, je poudaril.

Kardiolog Vinko Boc, prav tako s kliničnega oddelka za žilne bolezni, je spregovoril o periferni arterijski bolezni. Pojasnil je, da je zdravljenje te bolezni sestavljeno iz obvladovanja dejavnikov tveganja za aterosklerozo, ki je glavni vzrok periferne arterijske bolezni, preprečevanja srčnega infarkta in možganske kapi ter izboljševanja arterijske prekrvavitve spodnjih udov. Pri slednjem je lahko zelo uspešen bolnik sam, če dovolj hodi, je pojasnil.

Kadar pa so bolečine v udu ob hoji prehude ali je prisotna kritično slaba prekrvavitev, ki ogroža preživetje uda, je potreben revaskularizacijski poseg, s katerim strokovnjaki obnovijo dotok krvi v ud.

Danes večino bolnikov, ki potrebujejo omenjeni poseg, zdravijo z znotrajžilnim posegom. Gre za minimalno invaziven poseg, pri katerem s posebnim pristopom vstopijo v arterijski sistem. Ob tem ni potrebna splošna anestezija, ki je pri starejših bolnikih lahko tvegana, bolnika pa lahko sprejmejo in odpustijo v istem dnevu. Na tem področju je, kot je pojasnil Boc, tehnologija v zadnjih letih močno napredovala.

Pediater Urh Grošelj s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni pediatrične klinike UKC je pojasnil, da ima približno 400.000 odraslih in otrok v Sloveniji zaradi povišanih vrednosti lipoproteina vsaj za 90 odstotkov povišano tveganje za bolezni srca in ožilja in za bolezen srčnih zaklopk. Povišanja so, kot je pojasnil, v največji meri dedno pogojena. Dejal je, da si lahko v bližnji prihodnosti obetamo pojav specifičnih in učinkovitih zdravil.

Ob mesecu lipidov bodo do 14. aprila v posvetovalnici za srce na Dalmatinovi ulici v Ljubljani na voljo brezplačne meritve holesterola v krvi in svetovanje glede rezultatov.

Evropski dan žil je vsako leto na tretjo sredo v mesecu marcu, letos 15. marca.