Zgroženi nad novelo: 'Prisilno delo v javnih zavodih pod pogoji države'

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva, da zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema ne bi več mogli delati za zasebnika na samoplačniškem trgu. S tem poskušajo zaposlene motivirati, da bi čim več dela opravili v matičnem javnem zavodu. Med drugim z novelo regulirajo delo pri koncesionarjih, denimo z omejitvijo števila zaposlenih.

V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki združuje tudi koncesionarje, so v današnjem sporočilu za javnost opozorili, da pristojni težave zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev in dostopnosti do storitev v javnem zdravstvu ponovno rešujejo napačno.

Jedro sprememb je po njihovih navedbah kaznovanje ter omejevanje izvajalcev in zdravstvenih delavcev, ne pa motiviranje teh, da ostanejo in delujejo v javnem zdravstvu. "Večja motivacija za delo pa ni samo višje plačilo, ampak predvsem omogočanje posameznikom izvrševanje ustavnih pravic, kot je svobodna pravica do dela, pravica do počitka in navsezadnje tudi pravica do stavke," so zapisali.

V združenju menijo, da mora biti zdravniški poklic reguliran in nadzorovan, predvsem z vidika strokovnosti in kakovosti dela. Hkrati pa menijo, da predlagane spremembe zakonodaje s tem nimajo nobene povezave. "Gre izključno za poseganje v delovnopravni položaj in kršenje človekovih pravic, kot jih ne pozna noben drug poklic v državi, pod pretvezo izboljšanja dostopa bolnikov do zdravstvene obravnave in skrajšanja čakalnih vrst," so zapisali.

Skrajna oblika poseganja v tržno dejavnost je po njihovem mnenju tudi možnost omejitev cen določenih zdravstvenih storitev v zasebni dejavnosti, kjer ni upoštevano, da v ceno ni vključeno le plačilo dela, ampak tudi stroški prostora, opreme in predvsem uporabljenega materiala. "Omejevanje cen storitev bo vodilo v uporabo cenejše opreme in slabših materialov, kar bo posledično pomenilo slabšo, ne pa boljšo oskrbo bolnikov," menijo.

Predlagane spremembe bodo vplivale predvsem na to, da bodo zdravstveni delavci še bolj odhajali iz javnega zdravstvenega sistema v zasebništvo izven javne mreže, v tujino ali celo v delo izven zdravstva, so ocenili.

Cilj sprememb zdravstvene zakonodaje bi morala biti predvsem varna, strokovna in pravočasna obravnava bolnikov, in ne ustanova, kjer se storitev opravlja. "Za bolnike je popolnoma nepomemben delovnopravni položaj zdravstvenega delavca, ki to dejavnost izvaja, dokler to izvaja strokovno in varno ter ima ustrezne prostore, opremo in licenco," so opozorili.

Trenutne spremembe pa po navedbah združenja ponovno postavljajo v središče javne zavode, kjer se "želi slabo delujoč javno zdravstveni sistem preleviti v še slabše delujoč izključno državni zdravstveni sistem", torej ohranitev javnih zavodov za vsako ceno, tudi za ceno zdravja ljudi in grobim omejevanjem svobode zdravstvenih delavcev.

Dodali so, da od članov niso prejeli niti enega pozitivnega odziva, kljub trditvam vlade, da večina koncesionarjev zakon podpira.

V javni razpravi predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je regulacija javne in zasebne zdravstvene mreže. Predlog med drugim omejuje delo pri zasebnih izvajalcih in vzpodbuja dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Predlog bo v javni razpravi do 16. oktobra.

Glavna vsebina predloga novele je ureditev razmerij med izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki delujejo v javni mreži, in tistimi, ki delujejo izven nje, so zapisali v predlogu. Zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti s koncesijo so del javne mreže in opravljajo javno zdravstveno službo, zato se za njih na področju financiranja in zaposlovanja uporabljajo enaka pravila opravljanja zdravstvene dejavnosti kot za javne zdravstvene zavode.

Javni zdravstveni zavodi morajo pri razmejevanju javne službe in tržne dejavnosti upoštevati, da tržna dejavnost zgolj dopolnjuje javno zdravstveno službo. Javni zavod bo lahko storitve iz tržne dejavnosti opravljal le izven ordinacijskega časa.

Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo po predlogu morali pred registracijo pri Ajpesu pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Dovoljenje bodo izdali le vlagateljem, ki izpolnjujejo vse potrebne pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti in ki jo bodo opravljali v svojem imenu in za svoj račun.

Z namenom omejevanja t. i. popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih in razmejitve javnega ter zasebnega zdravstva ponovno uvajajo tudi konkurenčno prepoved dela.

Delo pri drugem izvajalcu ostaja omogočeno, in sicer zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v javni mreži. Mora pa pridobiti soglasje za opravljanje dela pri drugem delodajalcu, ki ga izda direktor javnega zavoda za največ šest mesecev.

Pogoji za pridobitev soglasja za opravljanje dela pri drugem delodajalcu v javni zdravstveni mreži, kot jih določa predlog, so, da pri matičnem izvajalcu niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in je realiziran program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za vrste zdravstvenih storitev, ki jih zdravstveni delavec opravlja. Delavec ob tem ne sme odklanjati dodatnega dela v lastnem zavodu.

Direktor zavoda lahko izda soglasje za delo pri drugem izvajalcu tudi brez izpolnjevanja naštetih pogojev, v kolikor gre za dela in naloge v splošno korist, kot so neprekinjeno zdravstveno varstvo v drugem javnem zdravstvenem zavodu, paliativna oskrba in delo v gorski reševalni službi, pri Rdečem križu ter Slovenija-transplant.

Z novelo želijo vzpodbujati dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Novela bo tako predstavljala zakonsko podlago za sklepanje podjemnih pogodb z lastnim delodajalcem, oproščenih posebnega davka. Uvaja tudi novost dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu, zdravstveni delavec bo namreč lahko izjemoma opravljal znanstveno-raziskovalno delo, pedagoško ali strokovno delo še za največ osem ur na teden (t. i. petinska dodatna zaposlitev).

Predlog zakona uvaja nov dodatek pri plači, in sicer z namenom spodbujanja dodatnega opredeljevanja bolnikov in večje dostopnosti do zdravstvenih storitev na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Do dodatka bodo upravičeni zaposleni zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev v javnih zdravstvenih zavodih.

Novost v mreži javne zdravstvene službe je določitev zdravstvenih regij. Po predlogu je to teritorialna enota, manjša od celotnega ozemlja države in večja od posamezne občine oziroma mesta, določila pa jih bo vlada. Vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti bo dejavnost opravljal znotraj zdravstvene regije, ki bo določena v dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

S predlogom širijo tudi možnost izvajanja specialistične bolnišnične dejavnosti na vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, torej na katerokoli pravno ali fizično osebo, ki je pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da ni več omejitve na izvajalca v statusni obliki "bolnišnica", "zdravilišče" ali "zasebni zdravnik specialist".

S predlogom zakona uvajajo dnevne bolnišnice, ki obravnavo zaključijo v 12 urah. Novost pa je tudi zahteva, da se na spletni strani ministrstva objavi nabor vseh bolnišnic v Sloveniji.

Predlog zakona uvaja profesionalizacijo vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov in določa pogoje za direktorja in strokovnega direktorja, njegovo odgovornost, pristojnosti in predčasno razrešitev. Predlog vsebuje novo zahtevo glede kompetenc, znanja in strokovne usposobljenosti direktorjev, ki bodo morali opraviti usposabljanje s področja managementa v zdravstvu. Dodatna obveznost za direktorja in svet zavoda pa je po predlogu tudi upoštevanje usmeritev, ki jih da ustanovitelj.

Med ključnimi rešitvami izpostavljajo tudi možnost vlade, da lahko v okviru zasebne zdravstvene dejavnosti določi najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki so nujne za zadovoljevanje potreb ljudi.

Na področju koncesij novela določa, da se po poteku koncesijskega obdobja opravi javni razpis in koncesija podeli na novo, pri tem se na novo definira tudi območje podelitve koncesije. Minimalni dovoljeni obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, ki se lahko podeli posameznemu koncesionarju, pa je po predlogu 0,20 programa. Novela razširja tudi nabor razlogov za odvzem koncesije, na primer kadar koncesionar spremeni svoj pravni status oziroma če neupravičeno odklanja paciente.

S predlogom novele zakona se na enak način, kot velja že zdaj za zdravnike, določa obvezno vključevanje v program neprekinjenega zdravstvenega varstva za vse zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Letni program izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva in obveznosti delodajalcev bo določil minister za zdravje.

Predlog uvaja tudi posamezne nove prekrške in globe zanje, na posameznih področjih pa tudi novo pristojno inšpekcijo.

Koalicijski partnerji podpirajo usmeritev novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je danes sestala s koalicijskimi partnerji o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je od danes do 16. oktobra v javni razpravi. Po njenih besedah koalicija podpira usmeritev zakona, na usklajevanjih pa se bodo sestali še večkrat, je povedala v izjavi za medije.

Predlog novele so sicer danes poslali v javno razpravo in bodo "z veseljem preučili in pregledali vse komentarje, ki jih dobimo z vseh strani", je dodala.

Predsednik vlade Robert Golob je sicer v nedeljskem govoru na proslavi ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Vipavi dejal, da se je v soboto o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti pogovarjal s prijateljico, ki je priznana kirurginja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Najprej mu je dejala, da bo dala odpoved in šla delati izven zdravstva, po več kot uri pogovora pa da sta "našla rešitve, s katerimi bomo odvrnili zdravnike, da zapuščajo zdravstvo, in naš zdravstveni sistem še naprej ohranili močen".

Ministrica je na novinarsko vprašanje, za kakšno rešitev gre, odgovorila, da s premierjem o tem nista govorila. "Zagotovo pa si vsi prizadevamo opraviti čim več pogovorov z različnimi deležniki, da bi lahko zakon pripravili čim bolj optimalno in da bi zagotovili močno javno zdravstvo," je poudarila.

Golob je sicer zdravnike razburil z izjavo, da nekateri zdravniki v javnem sektorju ne delajo nič ali pa zelo malo, potem pa bolnike preusmerjajo v zasebne ambulante. V današnjem intervjuju na Televiziji Slovenija je pojasnil, da so od zveze organizacij pacientov izvedeli za številne primere, ki govorijo natančno o tem in so jih pripravljeni javno predstaviti tudi zdravniški zbornici. Osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti želi take prakse prekiniti. Prav tako želijo z njim hkrati preprečiti trgovanje s koncesijami in primere, ko koncesionarji z nič ali malo zaposlenimi "na veliko izvajajo storitve za javno zdravstveno mrežo, spet z najemom kadrov iz javnih zdravstvenih zavodov".

Zaveda se, da bodo te tri spremembe pomembno vplivale na to, kako bo vsak od zdravnikov razmišljal o svoji nadaljnji profesionalni poti. "To razumem in na nas je, da ustvarimo take pogoje, da se jih bo večina našla v javnih zavodih. (...) Če nam uspe najti to kombinacijo, se pravi nagrajevanje tistih, ki želijo delati v javnih zavodih, omejitev škodljivih praks in hkrati preprečiti trgovanje s koncesijami, jaz mislim, da bo to velikanski korak v smeri krepitve javne zdravstvene mreže," je dejal Golob.

Na predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti so sicer že prejeli številne očitke, med drugim, da bodo marsikoga pregnali iz javnega sistema, da se vzpostavlja zasebni zdravstveni sistem in da bi lahko prihajalo do zaprtja različnih oddelkov. "Do tega prihaja že danes. Ravno slaba regulacija je tudi sedaj povzročala to, zato smo se znašli v situaciji, ko imamo v javni zdravstveni mreži tako malo zdravnikov, da ne moremo zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva," je odgovorila ministrica.

Do osnutka sta bila v večernem pogovoru za Televizijo Slovenija kritična tudi prvaka opozicijskih strank SDS in NSi, Janez Janša in Matej Tonin, ki sta se strinjala, da mora biti v ospredju zdravstva pacient in da ljudi ne zanima, kje bodo dobili storitev, da bo le plačana iz javnih sredstev. Janša sicer meni, da primeri, kot jih je opisal Golob, obstajajo, a niso glavni problem zdravstva, zaradi katerega ljudje čakajo v čakalnih vrstah predolgo. "Glavni problem v slovenskem zdravstvu je organiziran kaos, ki nekaterim ustreza, zato ga seveda tudi spodbujajo. In vlada gre natančno v isto smer," je dodal. Tonin pa je dejal, da je osnutek zakona "pot v smeri privatizacije in totalnega kolapsa slovenskega zdravstvenega sistema".

Predstavniki Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije pa so danes ministrstvu očitali, da predlog novele posega v delovnopravno zakonodajo in človekove pravice. Prevolnik Rupel pa je dejala, da so besedilo zakona pregledali in da je tudi mnenje pravne službe, da je to ustrezno.

Podoben predlog zakona so pripravili tudi v Civilni iniciativi Glas ljudstva, kjer so kritični do predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo, saj da odstopa od napovedane jasne ločitve javnega in zasebnega zdravstva. Svoj predlog zakona bodo s pomočjo poslanca Mihe Kordiša in nepovezane poslanke Mojce Šetinc Pašek v DZ vložili v torek in s tem prehiteli ministrstvo.

"To za naš zakon ne pomeni ničesar. Naš zakon je danes šel v javno razpravo, ki bo trajala 30 dni in ga bomo peljali po rednem postopku," je povedala ministrica. Dodala je, da ima Glas ljudstva vso pravico vložiti zakon, ministrstvo pa da bo nadaljevalo svoj postopek.

Iz Levice pa so za STA sporočili, da so v preteklem tednu prejeli oba predloga zakona o zdravstveni dejavnosti. "Med obema osnutkoma je predlog ministrstva za zdravje tisti, ki prinaša več dobrih rešitev, ki gredo v pravo smer," so zapisali.

Ocenjujejo, da predlog ministrstva za zdravnike v javnih zavodih uvaja pomembne omejitve in v določenem delu tudi odpravlja popoldansko delo pri zasebnikih, da bodo plačila za popoldansko delo odslej regulirana, "kar pomeni, da se zdravniku ne bo več bolj splačalo delati popoldan pri zasebniku kot pa dopoldan na rednem delovnem mestu" in da bo financiranje koncesionarskih storitev merjeno glede na redne zaposlitve.

"Glas ljudstva je sicer pripravil bistveno bolj skromen zakon, ima pa prav, ko med drugim opozarja tudi na to, da bi lahko s predlogom ministrstva za zdravje podjemne pogodbe postale preveč davčno ugodne in bi se razbohotile v javnih zavodih. Enako je opozoril tudi ZZZS," so dodali v Levici.

Do osnutka sta bila v večernem pogovoru za Televizijo Slovenija kritična tudi prvaka opozicijskih strank SDS in NSi, Janez Janša in Matej Tonin, ki sta se strinjala, da mora biti v ospredju zdravstva pacient in da ljudi ne zanima, kje bodo dobili storitev, da bo le plačana iz javnih sredstev. Janša sicer meni, da primeri, kot jih je opisal Golob, obstajajo, a niso glavni problem zdravstva, zaradi katerega ljudje čakajo v čakalnih vrstah predolgo. "Glavni problem v slovenskem zdravstvu je organiziran kaos, ki nekaterim ustreza, zato ga seveda tudi spodbujajo. In vlada gre natančno v isto smer," je dodal. Tonin pa je dejal, da je osnutek zakona "pot v smeri privatizacije in totalnega kolapsa slovenskega zdravstvenega sistema".