Zgolj petina Slovencev meni, da so moški in ženske obravnavani enako

Na vsakoletna lestvici o zastopanosti in dobrobiti žensk na delovnem mestu, ki jo izvaja PricewaterhouseCoopers, zajema pa 33 držav organizacije OECD, se je Slovenija sicer uvrstila na visoko četrto mesto. Prva tri mesta lestvice pa zasedajo Islandija, Švedska in Nova Zelandija. 

Združene države Amerike in Velika Britanija pa morata na tem področju še veliko nadoknaditi. Znašli sta se namreč na  23 in 13 mestu. Medtem prvo deseterico držav, po poročanju Bloomberga, zaključujejo še Norveška, Luksemburg, Danska, Poljska, Finska in Belgija. 

Zgolj 13 odstotkov ljudi meni, da na delovnem mestu obstaja enakost med spoloma 

A kljub visoki uvrstitvi na omenjeni lestvici je nedavna raziskava svetovnega združenja Win International, ki jo je v Sloveniji opravila Mediana, pokazala, da zgolj petina Slovenk in Slovencev oziroma 21 odstotkov vprašanih meni, da so moški in ženske obravnavani enako. Podatki v svetovnem merilu pa kažejo, da je takega mnenja 27 odstokov ljudi. 

Podatki kažejo tudi, da 40 odstotkov ljudi meni, da enakost med spoloma obstaja v domačem okolju, a zgolj 13 odstotkov jih je mnenja, da obstaja tudi na delovnem mestu. Stališča o enakosti med spoloma se med moškimi in ženskami znatno razlikujejo. Moški namreč v večji meri verjamejo, da je enakost med spoloma dosežena v delovnem okolju. Spodbudno pa je dejstvo, da mlajše ženske v večji meri verjamejo v enakost na delovnem mestu kot starejše.

Raziskava je poleg enakosti med spoloma zajemala tudi spolno nadlegovanje in nasilje. Slovenija se je s tremi odstotki znašla na repu lestvice po deležu žensk med 18. in 34. letom starosti, ki so v zadnjem letu poročale o spolnem nadlegovanju. Največji delež pa so v zadnjem letu zabeležili v Mehiki, na Irskem in v Avstraliji. Presenetljivo je predvsem dejstvo, da v nekaterih državah, natančneje v Italiji, Libanonu, Vietnamu, na Tajskem in v Indoneziji, niso zaznali primerov spolnega nadlegovanja pri mlajših ženskah. 

Prisotnost nasilja po svetu je zaskrbljujoče visoka, še kažejo podatki, saj je 14 odstotkov in pol vseh vprašanih v zadnjem letu doživelo nasilje. Pojavnost nasilja je največja prav med ženskami, v starosti med 18 in 34 let. Slovenija se tu uvršča nad povprečje s 15,2 odstotki posameznikov, ki so bili v zadnjem letu žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja.

Plače žensk 16 odstotkov nižje kot plače moških 

Pred mednarodnim dnevom žena tudi Evropska komisija v poročilu o enakosti žensk in moških v EU za leto 2019 ugotavlja, da se enakost izboljšuje, vendar so spremembe prepočasne. "V nekaterih državah se razmere celo ponovno slabšajo," pa je opozoril podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans. Z evropsko komisarko za enakost spolov Vero Jourovo sta po poročanju STA pozvala k boju za večjo enakost, komisarka pa je ob tem ocenila, da so ženske v politiki po vsej Evropski uniji še vedno premalo zastopane. "Želim si, da bi na volitvah kandidiralo več žensk," je pozvala pred prihajajočimi evropskimi volitvami.

Leta 2017 je stopnja zaposlenosti žensk v EU sicer dosegla najvišjo raven doslej z dobrimi 66 odstotki. A kljub temu so plače žensk v povprečju še vedno 16 odstotkov nižje kot pri moških, ženske pa so tako bolj izpostavljene tveganju revščine. To posledično povzroča vrzel pri pokojninah, ki je leta 2017 znašala 35,7 odstokov. V nekaterih državah si več kot 10 odstotkov starejših žensk ne more privoščiti niti ustrezne zdravstvene oskrbe.

Ministricam pogosto dodelujejo resorje, ki veljajo za politično manj pomembne

Poročilo opozarja tudi, da so ženske še vedno slabo zastopane v parlamentih in vladah. Le šestim od 28 nacionalnih parlamentov v EU predseduje ženska, sedem od desetih poslancev nacionalnih parlamentov v EU pa je moških. Čeprav je trenutno delež žensk na ministrskih položajih najvišji, odkar so bili leta 2004 podatki prvič na voljo za vse države članice EU, še vedno kaže, da so ministricam pogosto dodeljeni resorji, ki veljajo za politično manj pomembne.

Stekleni strop ostaja resničnost v poslovnem svetu, kjer je v velikih podjetjih v EU, ki kotirajo na borzi, le dobrih šest odstotkov izvršnih direktoric. Vodstvene položaje v EU pa zaseda le 36 odstotkov žensk, medtem ko jih izvršne funkcije opravlja le 17 odstotkov. Podatki za Slovenijo so nekoliko bolj vzpodbudni - na vodstvenih položajih je 47 odstotkov žensk, izvršno funkcijo pa jih opravlja 25 odstotkov.

Evropa je sicer v svetovnem merilu še vedno velja za območje, kjer so dekleta in ženske najbolj varne in najbližje enakosti.