Zgodovinska seja na Brionih

Premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Ivo Sanader, sta po prvem skupnem delovnem srečanju obeh vlad danes na Brionih izrazila zadovoljstvo nad pozitivnim ozračjem v odnosih med državama, zaradi katerih ti niso na dnevnem redu evropskih povezav. "Evropska unija in NATO z naklonjenostjo spremljata ta način reševanja odprtih vprašanj, ki smo ga izbrali v zadnjem času," je poudaril Janša.

Podpora Hrvaški ostaja

Poleg besed prijateljstva, podpore in dobrososedskih odnosov je bila EU in njena širitev vseskozi prisotna.

Premiera sta se zavzela za nadaljevanje procesa širitve Evropske unije kljub krizi, v katero je povezava zašla po dvakratni referendumski zavrnitvi evropske ustave. "Slovenija vidi prihodnost Hrvaške v EU in bo to dokazovala tudi na praktični ravni," je zatrdil Janša.

Sanader je ob tem izrazil prepričanje, da bo Slovenija kot dejavna članica unije prispevala k premagovanju dvomov in izzivov v času sedanje krize, tako da bi se proces širitve in krepitve EU nadaljeval in bi Hrvaška s članstvom še naprej širila stabilizacijski val na območju JV Evrope. "Slovenija je vzor in cenjena partnerka v prizadevanjih Hrvaške za vstop v EU in zvezo NATO. Evropa si zasluži boljšo prihodnost, kot je imela preteklost. Zato je tudi današnji delovni sestanek obeh vlad kamenček v mozaiku ustvarjanja boljše evropske prihodnosti," je dejal. Pri tem je poudaril, da Zagreb ceni podporo Slovenije v tem procesu, ki za Hrvaško ni bil nikoli enostaven.

Janša je dodal, da je proces nadaljnje širitve EU na Zahodni Balkan v interesu tako Slovenije kot Hrvaške, saj sta obe državi zainteresirani za stabilnost v regiji. Kljub politični krizi bo Slovenija vztrajala pri nespremenjeni aktivni vlogi EU, tako da bi se proces širitve nadaljeval, je zatrdil.

Kot je dodal, Slovenija podpira čimprejšnji začetek pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, saj bo ta pozitivno prispeval k dvostranskim odnosom; Ljubljana se namreč zaveda, da bo hrvaško članstvo v EU razširilo možnosti dvostranskega sodelovanja. Kot je poudaril, bodo s hrvaškim članstvom v EU odpadle administrativne ovire, spremenila se bo vloga državne meje, odpadle pa bodo tudi ovire za prost pretok kapitala, oseb in storitev. Z vstopom Hrvaške v EU se bo okrepilo tudi regionalno sodelovanje, ki ga je moč financirati tudi iz evropskih skladov, je spomnil.

Izjava o izogibanju incidentom je dokaz zrelosti

Janša in Sanader sta izpostavila tudi pomen izjave o izogibanju incidentom, ki sta jo podpisala zunanja ministra Dimitrij Rupel in Kolinda Grabar Kitarovič. "Izjava o izogibanju incidentom je dokaz skupne odgovornosti in zrelosti, še več, dokaz, da sta državi res pripravljeni v medsebojne odnose vnesti evropske vrednote," je dejal Sanader. Janša pa je poudaril pomen dejstva, da sta strani o izjavi dosegli soglasje. Sicer je opozoril, da dvostranskih vprašanj, ki so bila odprta poldrugo desetletje, ni moč rešiti čez noč in da ta izjava ni zagotovilo, da v prihodnosti incidentov ne bo.

Z izjavo o izogibanju incidentom naj bi državi do sporazuma o meji vzpostavili okolje, v katerem do incidentov ne bi prihajalo, če pa bi, bi jih bilo moč hitro rešiti. V njej sta se vladi med drugim zavezali, da bosta spoštovali stanje iz dne 25. junija 1991 in da bosta sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), vključno z ribiškim delom, v celoti uresničevali. Njen namen je tako oživiti maloobmejni sporazum med državama, izjava pa ne prejudicira meje. Minister Rupel pa je izrazil mnenje, da je, ne glede na to, da si obe državi stanje na dan 25. junija 1991 razlagata različno, podpis izjave izraz pozitivnega razpoloženja med državama in dodal, da meni, da smo na dobri poti, da s Hrvaško rešimo vsa odprta vprašanja.

Težko se bo kdor koli od zdaj naprej skliceval, da ima "za incidente ali nagajanja" oporo v uradnih strukturah, če bo prišlo do poskusov na katerikoli strani, pa se bosta vladi zelo odločno odzvali in skušali ohraniti pozitivno ozračje, pa je za slovenske novinarje po podpisu izjave dejal zunanji minister Rupel.

Večje sodelovanju na področju gospodarstva

Na skupnem delovnem srečanju je bilo podpisanih tudi več sporazumov o sodelovanju v gospodarstvu, kulturi in na drugih področjih. Ministra za finance Andrej Bajuk in Ivan Šuker sta podpisala konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je bila v pripravi že sedem let. Za slovenska podjetja, ki se pri nastopu na hrvaškem trgu srečujejo z določenimi težavami, je sklenitev konvencije korak naprej, saj izboljšuje možnosti poslovanja na Hrvaškem. Pomeni pa tudi rešitev težav hrvaških upokojencev, ki so si pridobili pravico do slovenskih pokojnin. Ti morajo od letošnje uveljavitve davčne reforme v Sloveniji kljub temu, da imajo stalno prebivališče na Hrvaškem, namreč plačevati dohodnino na prejeto pokojnino tudi v Sloveniji.

Pristojni ministri so na Brionih podpisali še sporazum o izročitvi in sprejemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito, sporazum o dopolnitvah in spremembah sporazuma o trgovinsko-gospodarskem sodelovanju, program sodelovanja med ministrstvoma za kulturo za leti 2005 in 2006, memorandum o sodelovanju med ministrstvoma za visoko šolstvo ter sporazum o sodelovanju pri carinskih postopkih.

Ministra za gospodarstvo Andrej Vizjak in Branko Vukelič sta podpisala sporazum o dopolnitvah in spremembah sporazuma o trgovinsko-gospodarskem sodelovanju, s katerim naj bi obstoječi pravni okvir uskladili s pravnim redom EU. Slovenska podjetja, predvsem v živilski panogi, se pritožujejo nad spremenjenim zunanjetrgovinskim režimom; po mnenju gospodarskega ministrstva to ni toliko stvar kvot, ampak bolj težav v načinu delitve kvot.

Ob robu zasedanja se je popoldne na ustanovnem zasedanju v Pulju sestala tudi slovensko-hrvaška zgodovinska komisija, ki sta jo vladi ustanovili v skladu z dogovorom premierov z omenjenega srečanja na Mokricah in naj bi preučila zgodovino odnosov med državama in narodoma. Komisiji predsedujeta dr. Janko Prunk na slovenski in akademik Dušan Bilandžič na hrvaški strani.

Premiera Slovenije in Hrvaške sta ustanovno sejo komisije označila kot zelo pomembno. Kot je spomnil Janša, Slovenija podobni komisiji pozna že v odnosih z Italijo in Avstrijo, kjer sta se izkazali za produktivni. Vladi načrtujeta redna tovrstna srečanja, ki naj bi potekala dvakrat letno, naslednjič predvidoma konec leta v Sloveniji.