'Zgodovina ne sme biti pozabljena'

V Ljubljani se je danes odvil prvi evropski kongres izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945. Nekaj tisoč zbranih v športni dvorani Tivoli je uvodoma nagovoril predsednik republike Danilo Türk, pokrovitelj kongresa. Türk je v govoru opozoril na velik pomen ohranjanja spomina na tragično obdobje druge svetovne vojne.

Predsednik republike je spomnil, da so se morali Slovenci za to, da so obstali kot narod in je Slovenija danes uspešna članica evropske družine narodov, v svoji večstoletni zgodovini izogibati številnim čerem. "Uporniški duh malega naroda" se je zmogel upreti tudi fašizmu in nacizmu v drugi svetovni vojni, ko je bilo slovensko ozemlje "prepojeno s krvjo" tistih, ki so se, organizirani v Osvobodilni fronti, uprli okupatorjem.

Mnogi Slovenci so bili izgnani s svojih domov, poslani na prisilno delo ali v koncentracijska taborišča, kjer so številni tudi izgubili življenja. "Podobno usodo delimo z mnogimi drugimi evropskimi narodi, zlasti z vami, ki ste danes med udeleženci tega kongresa. Z vami delimo tudi prepričanje, da ta del zgodovine ne more in ne sme biti pozabljen," je poudaril predsednik.

Spomin na tragično obdobje

"S svojim obstojem, aktivnim delovanjem vaših društev in druženjem, kakršno je današnje, zagotavljate, da bo spomin na to najbolj tragično obdobje evropske zgodovine ostal živ opomin za vse čase. S tem pošiljate tudi jasno sporočilo vsem tistim, ki bi radi zgodovino pisali na nov način, zgodovinska dejstva in resnico pa potvorili ali zlorabili tudi v priložnostne politične namene," je še nadaljeval Türk.

Ob koncu govora se je predsednik republike zahvalil Društvu izgnancev Slovenije, organizatorju današnjega kongresa v Ljubljani, ki že vrsto let pomembno prispeva k ohranjanju zgodovinskega spomina na obdobje druge svetovne vojne in si prizadeva za uveljavitev pravic žrtev vojnega nasilja. Udeležencem kongresa pa je zaželel uspešno delo "v tem dnevu spomina, solidarnosti in prijateljstva med narodi".

Udeležence – ti so danes v Ljubljano prišli iz več držav, med njimi pa so bili tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, prvi predsednik parlamenta v samostojni Sloveniji France Bučar in predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik – je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković in poudaril, da Ljubljana s ponosom gosti kongres.

Fašizem in nacizem še nista mrtva

Sledil je nagovor in referat predsednice Društva izgnancev Slovenije Ivice Žnidaršič, ki je izrazila zadovoljstvo, da se bodo lahko danes bolje spoznali in izvedeli več o svoji skupni usodi kot žive priče strahot druge svetovne vojne. "Čas je zacelil rane, ni pa mogel izbrisati spomina, zato bomo danes od tukaj sporočili vsem voditeljem Evrope in sveta, naj storijo več, da se kaj takega, kot smo doživljali mi, ne bo več ponovilo," je še dejala Žnidaršičeva in opozorila, da "nas kruta stvarnost v svetu vsak dan opominja, da fašizem in nacizem še nista mrtva".

Referatu Žnidaršičeve je sledil referat borca za pravice slovenske manjšine v Italiji Sama Pahorja z naslovom Primorski izgnanci, zatem pa so v Tivoliju prisluhnili še referatom vodij delegacij društev izgnancev in beguncev iz Češke, Slovaške, Poljske, Ukrajine, Rusije, Francije, Avstrije, BiH, Hrvaške in Srbije ter predstavnikov iz Nemčije, med katerimi je bil tudi župan mesta Rudolstadt.

Poleg omenjenih delegacij in predstavnikov iz Nemčije so se kongresa udeležili tudi predstavniki Mednarodnega odbora Rdečega križa, Mednarodne organizacije za migracije (IOM) in kuratorija iz sklada Spomin, odgovornost in prihodnost iz Berlina. Na kongresu pa so obravnavali in sprejeli tudi več predlogov in sklepov. Med drugim so na predlog Društva izgnancev Slovenije podprli ustanovitev Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945, ki bi skrbel za medsebojno spoznavanje, ohranjanje zgodovinskih dejstev, izmenjavo izkušenj in opozarjanje vlad na vnovične pojave fašizma in nacizma.

Društvo izgnancev Slovenije je še predlagalo, da se s kongresa pošlje pismo vsem predsednikom evropskih držav s pozivom, naj preprečijo nastajanje fašističnih in nacističnih organizacij.