'Zgodil se je čudež'

Stranka Zares je danes pripravila posvet oziroma razpravo na temo dogodkov na Bližnjem vzhodu, ki jim nekateri že pripenjajo oznako zgodovinskosti. Razpravo z naslovom Novo jutro na Jutrovem je vodil predsednik državnega zbora in član stranke Pavel Gantar.

Za uvod je zunanji minister Samuel Žbogar poudaril, da so revolucije v Tuniziji, Egiptu in Libiji presenetile mednarodno javnost in hkrati tudi skupnost. Povedal je, da tega niso napovedovale nobene službe. "Tudi EU je bila presenečena in to zato, ker ni nekega političnega dialoga," je pojasnil. Pri tem je dodal, da te revolucije za razliko od nekaterih v Vzhodni Evropi niso bile spodbujene od zunaj, temveč so nastala znotraj držav in so bile spontane.

Žbogar je pozneje tudi opisal svojo izkušnjo z libijskim zunanjim ministrom, ko sta bila v času krize v Egiptu skupaj v Adis Abebi. Vprašal ga je za oceno stanja v Egiptu, odgovoril pa mu je, da je Egipt država, v kateri se kaj takega, kot se je pred tem zgodilo v Tuniziji, ne more ponoviti. "Zdaj vemo, kaj je imel v mislih, ko vidimo, kako to urejajo doma," je dodal. Žbogar je tudi prepričan, da bo mednarodna skupnost te revolucije najbolj čutila pri cenah nafte.

Zgodil se je čudež

Temu mnenju se je pridružil tudi filozof Slavoj Žižek, ki je opozoril, da tega ne gre mešati z Oranžno revolucijo in podobnim. Geslo tokratnih revolucij je bilo: "Pojdi in daj nam mir," pravi Žižek in dodaja, da si protestniki niso želeli žrtev. Po njegovem mnenju se je zgodil čudež, kot ga je na primeru iranske islamske revolucije opisal Ryszard Kapuščinski. "Tudi sami vladarji niso več verjeli vase," dodaja.

Da tu ni bil vmešan Zahod, lahko pokaže primer Afganistana, ki je bil pred 40 leti razsvetljena multiverska družba. Nastopili so Rusi, nato Američani s svojim agentom Osama bin Ladnom, pravi ter dodaja, da religiozni fundamentalizem spodbuja globalni kapitalizem. Sprašuje se, kam je šel zdaj sekularizem, in meni, da je bil nekdanji iraški voditelj Sadam Husein zadnji sekularni voditelj muslimanskih držav.

Žižek je prepričan, da bi imela danes v omenjenih državah, v katerih poteka oziroma je revolucija ravno končana, pravo rešitev sekularna levica. Prepričan je, da liberalni kapitalizem ne bi deloval, slabo pa bi bilo tudi, če bi oblast obdržale sile kontinuitete.

'Tu ni bilo nobenega boga'

Publicist in novinar Ervin Hladnik Milharčič pa je povedal, da bo izhajal iz treh stvari. Prva je Žižkova teza o nelagodju zahodne kulture in civilizacije, druga je trditev Gantarja, da so bile spremembe v Egiptu demokratične, ter tretjič trditvi Žbogarja, da so bili vsi trije režimi diktatorski in da je treba trenutek živosti ohraniti pri življenju. V Egiptu je po njegovem opažanju zdaj prazen prostor, ki bi se ga dalo zapolniti, tako da bi z državo sodelovali. Sam je 10 dni spremljal proteste na trgu Tahrir v Kairu in pojasnil, da so protestnikom, ki so se organizirali prek spletnih omrežij, pomagali pripadniki gibanja Muslimanska bratovščina. Ti so namreč imeli izkušnje s protesti, medtem ko organizatorji protesta niso vedeli, kako to izpeljati.

Poudaril je tudi, da nihče na trgu ni zažgal zastav ZDA ali Izraela, ki sta sicer med verskimi fanatiki zelo osovraženi. "Tu ni bilo omembe boga. Tudi ko sem jih spraševal, kdaj bo kdo zažgal kako zastavo, so dejali, da imajo oni svoje probleme," pojasnjuje slovenski publicist, ki se z razmerami na Bližnjem vzhodu ukvarja že 20 let.

Pohlepu da ali ne?

Primož Šterbenc, strokovnjak za mednarodne odnose in poznavalec političnih razmer v muslimanskem svetu, je dogodke predstavil v luči strukturalističnega pristopa, v okviru katerega je zoperstavil dominantno zahodno jedro in pa izkoriščano periferijo, h kateri spada arabski svet. Zahodno jedro obvladuje periferijo skozi politično fragmentacijo, ekonomsko monokulturnost teh držav, nadalje skozi navezo med elitami na obeh straneh, za katero stojijo skupni ekonomski interesi in pa skozi islamizem.

Po mnenju Šterbenca poteka boj za interpretacijo dogodkov. Na Zahodu bi radi te dogodke predstavili kot boj proti tiraniji oziroma diktaturi. Le redki pa omenjajo ekonomski vidik. Če pogledamo bliže, vidimo, da gre za boj proti tiraniji, ki s svojo represijo izpeljujejo neoliberalne reforme, je še dejal Šterbenc. Pojasnil je tudi diametralno nasprotje med Zahodom in islamom. Na Zahodu, kot pojasnjuje, velja miselnost, ki jo je zapisal Adam Smith. Ta pravi, da mora posameznik za večjo skupno blaginjo zasledovati le svoj pohlep, med tem pa v muslimanskem svetu Koran muslimane uči, da ne smejo biti pohlepni in bodo le tako uspešni.