'Zgodba SDS se sesuje'

Komisiji za peticije tudi danes še ni uspelo zaključiti razprave o omejevanju dostopa do arhivov.

Večji del razprave je bil namenjen dokumentu, ki naj bi potrjeval, da je bil predsednik republike Danilo Türk obveščen o bombnem napadu v avstrijskem Velikovcu. V SDS so prepričani, da dokument dokazuje Türkovo laž, v SD pa menijo, da ne dokazuje ničesar.

Po mnenju predsednice komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eve Irgl je iz dokumentov jasno razvidno, da je predsednik republike lagal, ko je dejal, da je za napad v Velikovcu izvedel iz medijev.

Prepričana je tudi, da je bil ravno napad v Velikovcu razlog za zaprtje arhivov nekdanje Službe državne varnosti. "Očitno se želi zaščititi nekatere funkcionarje prejšnjega sistema, ki zasedajo visoke položaje še danes, na primer predsednika države," je prepričana. Tudi Branko Marinič (SDS) meni, da danes ni nobenega dvoma več, da je predsednik Türk lagal.

SD: SDS zatrjuje, da so arhivi zaprti, sklicuje pa se na javno dostopne dokumente

S tem se ne strinjajo koalicijski poslanci. Janez Kikelj (SD) je denimo opozoril, da je bil omenjeni dopis poslan julija 1980, medtem ko se je bombni napad zgodil septembra 1979, torej skoraj leto prej. "In to naj bi bil kronski dokaz, da je bil Türk obveščen drugače kot iz medijev," pravi Kikelj in dodaja, da objavljeni dokument ni nikakršen dokaz o vpletenosti predsednika republike.

Enako meni Majda Potrata (SD), ki poleg tega opozarja, da se v SDS sklicujejo na javno dostopne dokumente, medtem pa opozarjajo, da so arhivi zaprti. S tem se jim "cela zgodba sesuje", je prepričana.

'To je poceni poskus blatenja predsednika'

''To, kar si privoščita SDS in še posebej njen predsednik Janez Janša, je žal le ceneni poskus blatenja predsednika države, poskus blatenja ustanove, ki zastopa vse nas državljane Slovenije. Takšnemu ravnanju, značilnemu za politiko brez pravih argumentov, pripravljeno načeti ali rušiti vse, kar ne odgovarja njenim interesom, lahko pravimo stroj za blatenje,'' pa pravi vodja poslanske skupine Zares Franco Juri.

Po njegovih besedah se SDS poslužuje tega stroja na način, ki jo v resnici smeši, a hkrati razkriva metode delovanja stranke, ki je v preteklosti zlorabljala oblast in tajne arhive za diskvalifikacijo političnih nasprotnikov. ''Danes se to jasno izkazuje. Pri poslanski skupini Zares smo že pozvali državno tožilstvo, naj primerno ukrepa, saj gre očitno za obrekovanje in žalitev predsednika Republike Slovenije,'' pravi Juri.

'Dokumenti, ki jih SDS objavlja, dokazujejo njeno neresnost ter škodijo zlasti slovenski manjšini v Avstriji. Znameniti "dokazi" niso namreč nič drugega kot diplomatsko poročilo veleposlaništva SFRJ na Dunaju, ki je bilo razposlano – kot običajno – različnim naslovnikom skoraj leto dni po obravnavanem dogodku, s katerim hoče SDS povezati predsednika Turka. Vsakdo, ki je kdaj koli delal v diplomaciji, ve, da tovrstne depeše lahko romajo na različne naslove, to pa ne pomeni, da se vsi naslovniki z njimi tudi seznanijo. Če je to, kar je objavljeno, "krovni dokaz" obtožb SDS in Janeza Janše, bi se morala ta stranka opravičiti vsem državljanom, ker podcenjuje njihovo zdravo pamet,'' je še zapisal vodja PS Zares.

'Dokončno je izgubil kredibilnost'

Nasprotnega mnenja so v NSi, kjer menijo, da objavljen dokument Türka postavlja v zelo neprijeten položaj. "Predsednik je dokončno izgubil vso kredibilnost in kot tak bo v prihodnosti tudi težko zastopal Slovenijo v tujini," menijo.

Dodajajo še, da lahko nejasne okoliščine o obveščenosti Türka pri napadu v Velikovcu negativno vplivajo na mednarodne aktivnosti slovenske države.

Magajna: Postopek zaradi nezakonitega uničenja gradiv

Nepovezanemu poslancu Andreju Magajni pa se zdi najbolj sporno dejstvo, da je dostop do gradiv onemogočen, ker so bila ta nezakonito uničena. Zato bi morali po njegovem mnenju sprožiti postopek proti odgovornim za nezakonito uničenje arhivskega gradiva.

Spomnimo

Komisiji za peticije sicer tudi danes še ni uspelo zaključiti obravnave točke, o kateri so danes razpravljali že četrtič. Sejo bodo zato nadaljevali, saj morajo še odločiti o predlaganih sklepih.

Ker so nekateri predlagani sklepi zaradi minuli teden sprejete novele zakona o varstvu arhivskega gradiva postali brezpredmetni, predsednica komisije v sprejem predlaga nove sklepe. Tako naj bi komisija med drugim obsodila postopanje državnih organov, ki preprečujejo in onemogočajo vpogled v arhive, ter ugotovila, da so s tem kršene človekove pravice do informiranosti in objektivne zgodovinske resnice.