Mohamad Abdul Munem je bil s palestinskimi starši begunec že v Alepu, kjer se je rodil, živel in ustvaril posel, izdajal je knjige in jih prevajal. Kot pripoveduje, tudi dela iz Slovenije. "Nisem vedel, da je to slovenski pisatelj, ampak izdajali smo tudi dela Vladimirja Bartola. Alamuta." Njegova knjigarna v središču Alepa je skoraj v celoti padla pod bombnimi napadi, vojnimi razmerami in režimom, ki je tudi njega potisnil v iskanje varnega zavetja.
In ko se je v začetku decembra zgodil preobrat: "Sedel sem na stolu. Ob 4. 20 zjutraj. Bil sem na vezi s prijatelji, čakali smo, da se bo nekaj zgodilo ... in ko se je, smo jokali. Še do danes si ne znam predstavljati, da se je to res zgodilo. Od tega trenutka je vse drugače. Na to sem čakal 50 let." Sprememba je prinesla novo upanje za prijatelje in družino, s katerimi ostaja v tesnem stiku. Imajo novo energijo, da začnejo novo življenje, pove.
Ali bi tudi sam odpiral novo poglavje? Slovenije ne želi zapustiti za zmeraj, tudi s štirimi otroki, ki so v okolje popolnoma integrirani, se o tem pogovarja brez rožnatih očal: "Pravim jim, da je dobro imeti sanje. Ampak realnost ni takšna. Tam ni elektrike, vode, ogrevanih hiš ..."
Kot v več evropskih državah bi tudi v Sloveniji politična desnica sirske begunce vračala domov. A Mohamad pravi: "Če bi šel v Sirijo za vedno, bi bil tudi tam begunec. Izgubil bi svojo domovino. Ne gre za - biti tam ali tukaj. Jaz sem človek." Pa se bojite takšne odločitve? "Ne. Sem zelo močan."
O korenitejših ukrepih aktualna oblast za zdaj ne govori, postopkov za mednarodno zaščito ne bodo ustavljali, bodo pa preučevali spremenjene razmere, zaradi česar bi obravnave posameznih prosilcev utegnile trajati dlje. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bil status mednarodne zaščite letos sicer priznan petim državljanom Sirije, lani pa 28.
