Žerjav: Če pade zakon, ostane samo dvig DDV

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je ob robu današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) o predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ potarnal, da vlada nima več manevrskega prostora, da pa je odprta za socialni dialog.

Vlada sicer po Žerjavovih besedah pričakuje bolj realno razpravo. "Verjamem, da se da tudi kaj dogovoriti in spremeniti. Vse je odvisno od dialoga, sprejemanja kompromisov," je povedal. O dosedanjem poteku seje ESS pa dejal, da poslušajo nasprotovanje "vsemu, kar je predlagano".

Vlada se po ministrovih besedah ne boji referenduma. "Referenduma pa se moramo bati vsi skupaj, celotna država. Če bo do njega dejansko prišlo in bo zakon padel, bo imela država eno leto zvezane roke za kakršne koli ukrepe, podobne danes predlaganim. Ostal bi samo dvig DDV," je opozoril Žerjav. Po njegovem bi zvišanje davka na dodano vrednost (DDV) prizadelo vse – socialno najšibkejše, tiste, ki imajo veliko, in gospodarstvo. Torej bi z dvigom DDV še bolj obremenili realni sektor, s tem pa bi izgubili nova delovna mesta, namesto da bi jih ustvarjali, je sklenil.

Se bo gospodarstvo zagnalo, če se bodo znižale socialne pravice?

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko pa je dejal, da sindikati v današnji razpravi od delodajalcev pogrešajo konkretne ukrepe. "Vse, kar sedaj poslušamo, je, da se bo gospodarstvo zagnalo, če se bodo znižale socialne pravice," je bil kritičen Zorko.

O dvigu DDV pa je povedal, da velja o tem ukrepu razmisliti, da je treba dobiti izračune in analize. Kot je poudaril, nasprotuje višji obdavčitvi osnovnih življenjskih potrebščin, a je za višjo obdavčitev luksuznih dobrin, ki je zdaj 21-odstotna.

Pozitivna Slovenija: DDV ne bi povzročil izgube delovnih mest ali zmanjšal potrošnje

V poslanski skupini Pozitivna Slovenija dvigu DDV ne nasprotujejo, saj da ta ne bi prizadel najšibkejših. Kot je v odzivu na Žerjavove besede poudarila poslanka PS Alenka Bratušek, dvig zgornje stopnje DDV za eno ali dve odstotni točki ne bi prizadel najšibkejših, saj ne bi vplival na spremembo cen osnovnih življenjskih potrebščin. Dvig zgornje stopnje DDV tudi ne bi povzročil izgube delovnih mest, zmanjševal potrošnje ali negativno vplival na gospodarsko rast, je prepričana Bratuškova, ki se pri tem sklicuje na ocene ekonomskih strokovnjakov.

Kot je dodala, bi bili s tovrstno potezo varčevalni ukrepi manj radikalni. "To se je izkazalo tudi v državah, ki so že dvignile DDV," je poudarila, pri tem pa naštela Finsko, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Francijo.