Kje pri nas živijo najdlje, kje so najbolje plačane in kje imajo največ otrok?

Od 2.066.880 prebivalcev, kolikor jih je bilo v Sloveniji na začetku leta 2018, je več kot polovica (50,3 odstotka) žensk. Kljub temu pa je le v polovici regij – pomurski, podravski, zasavski, osrednjeslovenski, gorenjski in obalno-kraški – žensk več kot moških, so zapisali na Statističnem uradu Slovenije (Surs). Vsako leto se sicer rodi nekoliko več dečkov kot deklic, vendar po približno 60. letu starosti začnejo po številu prevladovati ženske. Pri starosti nad 80 let pa je žensk že za dve tretjini. 

Kje pri nas ženske v povprečju živijo najdlje?

V pomurski regiji živi na 100 mladih žensk (starih do 14 let) skoraj še enkrat toliko oziroma 191 starejših žensk (starih nad 65 let). Prav v tej regiji je bila povprečna starost leta 2018 najvišja in je znašala 46,6 leta. To je za skoraj dve leti več od slovenskega povprečja, ki je 44,7 leta. 

V povprečju je najnižja starost žensk v osrednjeslovenski regiji (43,2 leta). V tej regiji je delež učenk, dijakinj in študentk tudi največji. 

Povprečna pričakovana življenjska doba žensk v Sloveniji je 83,7 leta. Najdaljšo življenjsko dobo lahko pričakujejo deklice, ki so se leta 2017 rodile v obalno-kraški regiji. Dočakale naj bi v povprečju 84,9 leta, kar je 2,5 leta več kot njihove vrstnice v podravski regiji, ki lahko pričakujejo malo več kot 82 let. Nižjo življenjsko dobo od slovenskega povprečja lahko pričakujejo še deklice, rojene 2017 v vzhodnem delu Slovenije (pomurska, koroška, savinjska, zasavska, posavska regija) in v jugovzhodni Sloveniji.

Na začetku leta 2018 je v Sloveniji živelo 154 žensk, ki so bile stare 100 let ali več. To je skoraj petkrat več kot moških te starosti. 

Povprečna starost prebivalk, ki so umrle leta 2017, je bila najvišja v primorsko-notranjski regiji (malo manj kot 84 let), najnižja pa v podravski statistični regiji (80,5 leta).

Najpogostejši ženski imeni Marija in Ana

Glede na stanje prvega januarja 2018 je najpogostejše žensko ime v Sloveniji Marija. To je najpogostejše tako v celotni Sloveniji kot tudi v vsaki od 12 regij. Drugo ime, ki se največkrat pojavlja, pa je Ana. 

Največ prebivalk z imenom Marija je bilo v pomurski regiji, kjer je imela to ime povprečno vsaka 13. ženska, najmanj pa v obalno-kraški, kjer je bila Marija vsaka 29. ženska. V obalno-kraški je tudi najmanj žensk od vseh z imenom Ana – tako je ime vsaki 55. ženski.

Pri tretjem najpogostejšem ženskem imenu pa so razlike že večje: v celotni Sloveniji in v petih posameznih regijah, v podravski, zasavski, osrednjeslovenski, gorenjski in primorsko-notranjski, je tretje najpogostejše žensko ime Maja, v koroški in savinjski Irena, ki je sicer v celotni Sloveniji četrto najpogostejše žensko ime, v posavski in jugovzhodni Sloveniji je na tretjem mestu Jožica, v pomurski regiji Terezija, v obalno-kraški Nataša, v goriški pa Mojca.

Največ prekomerno hranjenih in debelih v zasavski regiji

Leta 2017 so bile ženske v Sloveniji v povprečju visoke 165 centimetrov, težke pa 67,9 kilograma. Glede na indeks telesne mase je bilo normalno hranjenih 52 odstotkov, čezmerno hranjenih ali debelih pa 43 odstotkov žensk. Delež debelih žensk je bil največji v zasavski regiji, kjer je bilo takšnih 20 odstotkov. Najmanjši pa je bil v koroški in goriški regiji, kjer je bil ta delež 10-odstoten.

Največ žensk, starih 16 let ali več, ki se dovolj rekreirajo (po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije), je bilo v osrednjeslovenski regiji. Tam se je namreč 2,5 ure ali več na teden rekreiralo 71 odstotkov prebivalk. V posavski regiji pa se dobra tretjina žensk (36 odstotkov) sploh ni ukvarjala z nobeno športno ali rekreativno telesno dejavnostjo.

S svojim življenjem so bile leta 2017 v povprečju najbolj zadovoljne ženske v jugovzhodni Sloveniji, kjer je bila povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem 7,5 na lestvici od 0 do 10. Približno enako samooceno – 7,4 – so podale tudi ženske v gorenjski in osrednjeslovenski regiji. Najmanj zadovoljne so bile ženske v pomurski in posavski statistični regiji, kjer je bila samoocena 6,9.

Kje imajo ženske največ otrok?

Po podatkih Sursa z začetka leta 2018 je vsaka tretja od štirih prebivalk Slovenije, ki so stare 15 ali več, mati. Pri 25 letih starosti je mama vsaka peta ženska, pri 29 letih pa že vsaka druga. 

Najmanj otrok na eno žensko so v povprečju rodile ženske iz osrednjeslovenske in obalno-kraške regije (1,40 oziroma 1,41 otroka), največ pa ženske iz koroške regije (1,68 otroka). V koroški regiji in tudi v jugovzhodni Sloveniji sta bila največja tudi deleža mater, ki so rodile štiri otroke ali več – v vsaki regiji je bilo takšnih mater pet odstotkov. V obalno-kraški regiji je bil delež takih mater najmanjši – dva odstotka.

Največ žensk, ki niso (ali še niso) rodile, prebiva v osrednjeslovenski regiji – skoraj 30 odstotkov. V tej regiji je največji tudi delež tistih, ki so že stare vsaj 40 let in nimajo (ali še nimajo) otroka. Takšna je povprečno vsaka deveta ženska v osrednjeslovenski regiji.

Statistika kaže tudi, da ženske z odločitvijo za otroka čedalje bolj odlašajo. Prebivalke osrednjeslovenske in obalno-kraške regije, ki so prvič postale mamice leta 2017, so v povprečju že presegle 30 let. Povprečno pri najnižji starosti pa so rodile prvega otroka prebivalke jugovzhodne Slovenije, in sicer pri 28,3 leta. Približno enako stare so bile tudi v pomurski, koroški in posavski regiji, in sicer 28,4 leta. To je leto manj od povprečja za celotno Slovenijo.

Največ diplomantk na 100 diplomantov v primorsko-notranjski regiji

V akademskem letu 2017/18 so ženske predstavljale 58 odstotkov vseh vpisanih v terciarno izobraževanje. Običajno so na tej stopnji izobraževanja tudi uspešnejše od moških. Vsako leto namreč diplomira več študentk kot študentov.

Leta 2017 je na 100 diplomantov statistično prišlo 159 diplomantk. Številčno razmerje med diplomantkami in diplomanti je bilo najvišje v primorsko-notranjski regiji, in sicer 177 diplomantk na 100 diplomantov, najnižje pa v obalno-kraški statistični regiji, kjer je bilo na 100 diplomantov 150 diplomantk.

Ženske v Sloveniji imajo na splošno višjo izobrazbo kot moški razen med najstarejšim prebivalstvom. Na začetku leta 2018 jih je imelo med ženskami, starimi 15 let in več, 27 odstotkov dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Visoko nad slovenskim povprečjem je po deležu žensk s tako izobrazbo osrednjeslovenska regija. Terciarno izobrazbo ima namreč vsaka tretja prebivalka te regije. V pomurski regiji je bil delež prebivalk s terciarno izobrazbo najmanjši, saj jo je imela vsaka peta.

Prebivalke osrednjeslovenske regije z najvišjo povprečno mesečno plačo

Med prebivalkami Slovenije, starimi od 20 do 64 let, je bilo leta 2017 približno 70 odstotkov delovno aktivnih. Največji je bil delež delovno aktivnih žensk te starosti v osrednjeslovenski, kjer je znašal 73 odstotkov, najmanjši pa v pomurski statistični regij, kjer je bil nekaj pod 64 odstotkov.

Prebivalke osrednjeslovenske regije so imele po zadnjih podatkih, ki so za leto 2017, tudi najvišjo povprečno mesečno bruto plačo in je znašala 1876 evrov, razlika med njihovo in povprečno mesečno bruto plačo moških iz te regije pa je bila najnižja in je znašala 61 evrov.

Povprečna mesečna bruto plača žensk v Sloveniji je bila 1664 evrov, kar je 105 evrov manj od povprečne bruto plače moških. Najnižjo povprečno bruto plačo so imele prebivalke pomurske regije, in sicer 1453 evrov. Razlika med bruto plačo moških in bruto plačo žensk pa je bila najvišja v gorenjski statistični regiji. Povprečna plača moških iz gorenjske regije je bila namreč za 172 evrov višja od povprečne bruto plače žensk iz te regije.

Osrednjeslovenska statistična regija izstopa tudi po najmanjšem deležu delovnih migrantk, torej žensk, ki delajo zunaj regije prebivališča. Leta 2017 se je namreč na delo v drugo regijo vozilo le osem odstotkov delovno aktivnih žensk iz te regije. Po največjem deležu delovnih migrantk izstopa s skoraj polovico zasavska statistična regija.

V Sloveniji 58 odstotkov žensk diplomira, pet odstotkov jih postane predsednica uprave

V Sloveniji je bilo leta 2017 deleža žensk na vodstvenih položajih največjih družb, ki kotirajo na borzi, 20,6 odstotka. To je več kot leta 2016 (19 odstotka) in manj kot leta 2015 (22,9 odstotka), kažejo analize Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE). To pa je še precej daleč od cilja 40 odstotkov do leta 2020, ki ga je leta 2013 v predlogu evropske direktive podala takratna evropska komisarka Viviane Reding.

Slovenija se na različnih lestvicah uvršča razmeroma visoko, kar nakazuje na razvoj v pravi smeri, a dejstva kažejo, da je pred nami še dolga pot, poudarjajo v Združenju Manager.

"Nazorna je denimo struktura diplomantk ter diplomantov na slovenskih univerzah. Diplomantk je kar 58 odstotkov in so na začetku kariere po deležu izenačene z moškimi kolegi, nato se škarje na široko razprejo: med izvršnimi direktoricami jih najdemo komaj 20 odstotkov in samo pet odstotkov jih zaseda mesto predsednice uprave," je izpostavila Melanie Seier Larsen, partnerka in izvršna direktorica v Boston Consulting Group in predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager.