''Praznik žensk'', kakor tudi imenujemo 8. marec, mednarodni dan žensk, postaja tako iz leta v leto priložnost za osvetljevanje kršitev ženskih pravic, do katerih prihaja vsak dan v praktično vseh delih sveta. Zavest o teh kršitvah pa ''praznovanju'' gotovo vzame čar.
Tudi v Sloveniji so ženske 8. marec 2000 dočakale v dokaj nezavidljivem položaju. Kot opozarjajo v vladnem uradu za žensko politiko, imamo enega najnižjih deležev žensk v politiki v Evropi. V državnem zboru nas trenutno zastopa le devet poslank, v 21-članski vladi je le ena ministrica, pa tudi odločanje na lokalni ravni je pretežno v rokah moških. V 192 občinah je na primer le osem županj, na zadnjih lokalnih volitvah pa je bilo v občinske svete izvoljenih le 12,09 odstotka svetnic. Trg delovne sile je drugo področje, na katerem posebej v zadnjih letih v Sloveniji prihaja do najrazličnejših oblik diskriminacije žensk. Kot je pokazala analiza klicev na brezplačno telefonsko številko urada za žensko politiko (080 12 13), na katero lahko pokličejo ženske, ki menijo, da so bile na delovnem področju diskriminirane oz. obravnavane drugače zaradi svojega spola, se številne Slovenke na delovnem mestu soočajo s težavami zaradi nosečnosti ali materinstva.
Kar zadeva družinsko življenje, številke pokažejo, da porabijo zaposlene ženske dnevno za delo v gospodinjstvu 15,55 odstotka svojega časa, moški pa pol manj. Kar 39,3 odstotka moških pa svojim partnerkam v celoti prepušča gospodinjska opravila.
Tudi nasilje nad ženskami se v Sloveniji nevarno razrašča. Kot so opozarjali organizatorji akcije Kaj ti je deklica, s katero so konec minulega leta izpostavili problem nasilja nad ženskami, je v Sloveniji sicer to področje slabo raziskano, po delnih raziskavah pa je ugotovljeno, da je vsaka peta ženska pretepena in vsaka sedma posiljena.
Kar zadeva spoštovanje pravic žensk na svetovni ravni, je dostikrat skupni imenovalec zanikanje teh pravic. Presunljiv je podatek, da umre vsak dan več žensk in deklic zaradi različnih oblik spolno pogojene diskriminacije in nasilja kot zaradi katerekoli druge oblike zlorabe človekovih pravic.
Pobudo za praznovanje 8. marca kot mednarodnega dneva žensk je dala nemška komunistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933), ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk. Zetkinova je dan žena predlagala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žena, ki je potekala leta 1910 v Koebenhavnu, praznik pa so že naslednje leto pospremile številne demonstracije žensk.
