Ob mednarodnem dnevu žensk se bo zvrstilo več dogodkov, ki bodo opozorili na vlogo žensk v družbi in na probleme, s katerimi se srečujejo. Tako bo urad vlade za enake možnosti predstavil rezultate slovenske raziskave Starši med delom in družino. Parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo in šport bo pripravil kulturno prireditev, Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Ljubljana pa slovesno prireditev v Cankarjevem domu. Iniciativa za drugačen 8. marec bo na Kongresnem trgu pripravila prireditev, s katero želijo med drugim opozoriti na porast nestrpnosti v slovenskem političnem prostoru. Na bencinskih črpalkah OMV Slovenija pa bo potekala tradicionalna akcija podeljevanja vrtnic voznicam in sovoznicam.
Ženske v Sloveniji
Leta 1973 so ob dnevu varnosti sprejeli v slovensko milico prve miličnice. Leta 1974 je bilo v ustavi SFRJ sprejeto določilo o svobodnem odločanju o rojstvu otrok. Leta 1977 je bila uzakonjena pravica do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le iz zdravstvenih razlogov. Leta 1977 je bila opravljena prva umetna oploditev. Od leta 1986 porodniški dopust traja eno leto. Leta 1989 je v Ljubljani začel delovati prvi telefon SOS za ženske in otroke - žrtve nasilja, leta 1992 pa je pri vladi začel delovati urad za žensko politiko (danes urad za enake možnosti). V šolskem letu 1997/1998 so se v 1. letnik srednje policijske šole lahko prvič vpisala tudi dekleta.
Pravica za ženske
Pobudo za praznovanje 8. marca kot mednarodnega dneva žensk je dala nemška komunistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933), ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk. Zetkinova je dan žena predlagala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žena, ki je potekala leta 1910 v Koebenhavnu. Mednarodni dan žensk so prvič praznovali 19. marca 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Leta 1911 so mednarodni dan žensk praznovali tudi v Trbovljah v Sloveniji. V omenjenih državah je na prireditvah ob mednarodnem dnevu sodelovalo več kot milijon žensk in moških. Zahtevali so pravico žensk, da volijo in so izvoljene, pravico do zaposlitve in do poklicnega izobraževanja ter za ukinitev diskriminacije na delovnem mestu. Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917.
Usklajevanje družine in dela predvsem ženski problem
Letno poročilo o enakosti spolov, ki ga Evropska komisija pripravlja za spomladanski vrh Evropske unije (EU), kaže, da medtem, ko se razkorak med spoloma pri zaposlovanju in izobraževanju v Evropski uniji manjša, razlika v zaslužku med ženskami in moškimi še naprej ostaja nespremenjena. Razlika v plačilu se tako v EU 25 še naprej giblje pri 15 odstotkih, so sporočili v Bruslju. Ob tem dodajajo, da si Evropska komisija sicer prizadeva, da bi bila enakost spolov vključena v vse politike unije.
Na delovnem mestu se ženske soočajo s tem, kako uskladiti družinsko življenje in delo, pri delu pa se spopadajo tudi z neenakostjo in diskriminacijo. Problem usklajevanja družinskega življenja z delom je predvsem ženski problem, kaže poročilo. Kar 37 odstotkov žensk, ki skrbijo za otroke, je namreč zaposlenih le za polovičen delovni čas, med tem ko je takšnih le 17 odstotkov žensk, ki nimajo družinskih obveznosti oziroma 6,5 odstotkov moških.
Pomanjkanje pomoči pri negi otroka in drugih družinskih članov je glavna ovira pri usklajevanju družinskega življenja z delom v večin članic EU. Evropska komisija si v okviru programa Equal prizadeva, da bi delodajalci nudili finančno podporo za izboljšanje nege otrok zaposlenih. Bruselj pa je ob tem ubral še drug pristop. Za uspešnega se je izkazala namreč uvedba posebnih pisarn za pomoč pri družinskih zadevah, ki imajo sedež v podjetjih oziroma pri lokalnih oblasteh. V Nemčiji, Italiji, Španiji in na Portugalskem tako že delujejo posebne posvetovalnice za zaposlene, ki nudijo pomoč pri negi otrok in starejših.
Med delom in družino
Skrb
za otroke je pri nas še vedno v največji meri v rokah žensk, so ugotovili v
raziskavi, ki so jo za Urad za enake možnosti opravili na Fakulteti za družbene
vede. Raziskava, ki so jo poimenovali "Starši med delom in družino"
je tako opozorila, da bo v prihodnje treba vzpodujati predvsem starševsko vlogo
moških, pa tudi za starše prijaznejše zaposlovanje in delo.
Raziskava je pokazala, da različne oblike starševskih dopustov koristijo predvsem ženske, porodniškega na primer kar 92 odstotkov, bolniškega - če zboli otrok - pa 60 odstotkov žensk. Da je skrb za otroka še v vedno v največji domeni mater, pove tudi to, da večinoma kar same pazijo otroke ter jih hodijo iskat v vrtec. Presenetljiv podatek iz raziskave pa je, da gredo namesto polovice staršev po otroke v vrtec stari starši. Tudi podatek, da si skoraj polovica vprašanih želi daljši delovni čas v vrtcih pove, da imajo starši vedno bolj časovno zahtevne službe.
Z izjemo dolgega delovnika imajo ženske negativne izkušnje tudi z zaposlovanjem in na samem delovnem mestu. Tako je težave pri iskanju službe zaradi načrtovanega starševstva ali obveznosti izkusila že kar dobra petina anketirank in le trije odstotki anketirancev.Nasilje nad ženskami
S programom Daphne si Evropska komisija prizadeva z zmanjševanje nasilja nad otroci, mladimi in ženskami. Omenjeni program nevladnim organizacijam omogoča ukrepanje proti vsem vrstam nasilja - od spolnih zlorab do nasilja doma. Osnovni namen programa je, da organizacija, ki deluje v okviru programa, z žrtvijo sodeluje neposredno.
Od leta 1997, ko je program začel delovati, je bilo uresničenih že 150 projektov vrednih 17 milijonov evrov, v projektih pa je sodelovalo več kot 1000 organizacij. S pomočjo programa Daphne pa je okrog 12 odstotkov projektov prispevalo tudi k spremembi zakonodaje na omenjenem področju.
Enakost med ženskami in moškimi pa je tudi v ospredju vseh regionalnih razvojnih programov Evropske komisije. Gre za vrsto projektov, ki naj bi prispevali k zmanjšanju diskriminacije med spoloma: projekt za pomoč ženskim podjetnicam v Grčiji, pomoč pri usklajevanju družinskega življenja in dela na Finskem, program za izboljšanje kvalifikacij žensk na delovnem trgu v Španiji, projekt novih zaposlovalnih shem na Portugalskem. V obdobju od leta 2000 do leta 2006 je bilo tako kar dve milijardi evrov namenjenih za pomoč ženskam na trgu dela. Predstavnice ženskih nevladnih organizacij aktivno sodelujejo tudi pri reševanju problemov povezanih z enakostjo med spoloma in okoljskimi problemi.
Mreža za ženske v Afriki
Evropska komisija pa si prizadeva za dosego enakosti med spoloma tudi v državah v razvoju. Z 200.000 evri je Bruselj med drugim podprl ustanovitev razvojne in komunikacijske mreže za ženske v Afriki, sodeluje pa tudi pri več projektih, ki so namenjeni izobraževanju in vključevanju afriških žensk na trg dela. Bruselj se zavzema tudi za večjo splošno vključenost žensk v informacijsko družbo, enakost spolov pa je vključena tudi v vse izobraževalne in kulturne programe EU.
