Tri od štirih naših sosed so samo letos poskrbele za precej slabe volje med Slovenci. V začetku letošnjega leta je slovenski politični prostor razburil govor Antonija Tajanija na spominski slovestnosti v Bazovici, v katerem je z besedami "Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra!" Istro označil za italijansko. Vsakodnevne težave pa slovenskim ribičem v Piranskem zalivu pozroča hrvaška policija.
Prva provokacija Viktorja Orbana se je zgodila junija ob madžarskem prazniku narodne povezanosti, ko je Orbanova vladna pisarna na Twitterju objavila zemljevid velike Madžarske, ki zajema tudi slovensko ozemlje, za drugo provokacijo pa je pred dnevi poskrbel Orban osebno na Facebooku, kjer je razvidno, da njegov Fidezs sestankuje pod omenjenim zemljevidom. ''Nobena nacija ni doživela takega razkosanja po 1. svetovni vojni, kot je to doživela Madžarska,'' Orbanovo potezo komentira Lojze Peterle.
Prihodnje leto bo 100. obletnica Trianonske pogodbe, v SDS pa odgovarjajo, da tudi v prostorih vlade visi zemljevid velike Slovenije oziroma Kozlerjev zemljevid, ki pa po besedah Peterleta ne velja za političnega.
'Najhujša je lastna okupacija'
Premierja Marjana Šarca medtem skrbi, da del slovenskega političnega prostora s svojimi ravnanji in komentarji prikrito ali odkrito odobrava ideje, ki vzbujajo spomine na fašizem in nacizem. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa po vrsti provokacij jasno sporoča, da: ''je vedno nekdo segal po slovenskemu ozemlju, v celotni zgodovini, ampak Slovenci smo dokazali, da smo trd in klen narod in bomo svoje meje tudi znali obraniti, če bo to potrebno.'' Nekdanji predsednik republike Milan Kučan težavo vidi predvsem v Slovencih samih: ''Te težnje so več ali manj skozi celo zgodovino. Najhujša je ta lastna okupacija, ko sami sebe okupiramo, to me veliko bolj skrbi.''
Kdo naj bi bili notranji okupatorji Slovenije, njen prvi predsednik ne pove, nekdanji Zaresov poslanec Franci Kek pa meni, da so predvsem izmišljeni. ''Še večje težave so izmišljeni okupatorji za strašenje slovenskega ljudstva, ki jih je iz dneva več, in meni se zdi, da smo prav zaradi tega ljudje v Sloveniji dosti manj sproščeni in bolj skregani med sabo, kot bi lahko bili," pravi.
Da Slovenci ne potrebujemo plebiscitarne enotnosti, ampak sodelovanje, je bilo ob prazniku osnovno sporočilo Boruta Pahorja. Zaskrbljenost ob takšnih izrazih, ki jih lahko razumemo kot ozemeljske zahteve, pa je po njegovem mnenju razumljiva. Rešitev vidi v spoštovanju in sodelovanju - tako znotraj nacionalnih okvirov kot med njimi.
KOMENTARJI (206)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.