Zemljarič zanikal, da bi kdaj lobiral v zdravstvu

Janez Zemljarič, ki je na sejo parlamentarne komisije prišel z odvetnikom, je zanikal, da bi kdaj komu svetoval za denar. "Za takšne odgovore nisem nič dobil, le pomagati sem želel," je dejal.

Zanikal je tudi, da bi se z nekdanjim generalnim direktorjem Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Simonom Vrhuncem pogovarjal o kakršnih koli nabavah v UKC. Pač pa mu je svetoval, če je šlo v zavodu kaj narobe, je povedal.

Nekdanjemu ministru za zdravje in nekdanjemu generalnemu direktorju Zavoda za zdravstveno Zavarovanje Slovenije Borutu Miklavčiču, katerega zaslišanje je danes odpadlo, pa sploh ni dajal nasvetov. "Mislil je, da ima dovolj znanja," je pojasnil.

Zemljarič, ki je bil od januarja 1974 do maja 1978 direktor Službe državne varnosti, je povedal, da je SDV spremljala delovanje tržaškega podjetja Safti. Ni vedel povedati, kdo je podjetje financiral, vsekakor pa ne SDV, saj ta po njegovih besedah nikoli ni imela denarja za financiranje tujih podjetij.

Ni izključil, da je SDV dobila kakšne namige o odtekanju denarja iz Slovenije v zamejske družbe. "Nekaj tega je bilo, a govorilo se je veliko," je dejal.

Po navedbah Rada Pezdirja, na katerega se je na današnji seji sklicevala tudi predsednica parlamentarne komisije Jelka Godec (SDS), je Safti v imenu nekdanje Ljudske republike Slovenije s kombinacijo izrivanja malih delničarjev in goljufivega prevzema s pomočjo slamnatih lastnikov omrežila nekdanja Uprava državne varnosti.

Denar, ki je bežal iz Saftija vse do leta 1991 po različnih kanalih, se je po letu 1991 po Pezdirjevih zapisih v Reporterju nekaznovano vračal v slovensko privatizacijo.

Godčeva je novinarjem po seji dejala, da težko verjame, da Zemljarič ne ve ničesar o podjetju Safti, čeprav je povedal, da je SDV spremljala njegovo delovanje. "Verjetno bo treba še malo pogledati v arhive," je napovedala.

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je bila ustanovljena aprila 2016, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013. Takrat se je izkazalo, da slovenske bolnišnice kupujejo t. i. stente po bistveno višji ceni kot v tujini.