Zemlja ima rojstnodnevno zabavo kot že dolgo ne. Ko udari kriza, se 'ustavi' onesnaževanje. Kaj pa potem?

Obeležujemo 50. obletnico zaznamovanja prvega svetovnega dneva Zemlje, s katerim na svetovni ravni opozarjamo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Z ozaveščanjem o pomenu zdravega okolja, ki se ga v času epidemije še toliko bolj zavedamo, se praznovanju svetovnega dneva Zemlje pridružujemo tudi v Sloveniji, so sporočili na ministrstvu za okolje.  

Ekologi brez meja: Najhujše je, če se iz te krize ne bomo nič naučili

Koncentracije črnega ogljika iz prometa so se v Ljubljani v drugi polovici marca, po uvedbi ukrepov zaradi epidemije novega koronavirusa, zmanjšale, so ugotovili raziskovalci. Tako je tudi na globalni ravni. Obnavljajo se ekosistemi, med drugim beneški kanal, kjer so ujeli čisto vodo. Na Hrvaškem so ta konec tedna v bližini otoka Šolta opazili kite. Nebo nad Kitajsko se je v času, ko je veljala stroga karantena, očistilo. In letošnji dan Zemlje je posvečen prav podnebnim spremembam in njihovemu blaženju. 

"Ko udari kriza, se 'ustavi' onesnaževanje. Tako je bilo v obdobju finančne krize in tako je tudi danes. Po prvi so emisije pričele strmo naraščati. Najhujše, kar se nam lahko zgodi, je, da se iz tega ne bomo nič naučili in krize ne bi izkoristili za reorganizacijo gospodarstva, ki bi delalo v dobro ljudi in okolja," opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. 

Na vprašanje, kaj če se uresniči črni scenarij za Zemljo, in sicer, da bodo gospodarstva, ko bo šok minil, v zelo kratkem času poskusila nadomestiti prekinitev obratovanja in s tem v kratkem času povzročiti val masovnih emisij, pravijo: "Koronavirus bo nekoč minil, (plastično) onesnaževanje pač ne, vsaj ne tako hitro. Krizo moramo izkoristiti kot priložnost za resetiranje sistema. Epidemija dokazuje, da je možno ustaviti svet in ga spremeniti v zelo kratkem času. Trenutno okoljsko in covid krizo lahko razumemo kot zadnji test in priložnost naše zavezanosti za ohranjanje planeta. Če bomo racionalni, bo 2020 leto, ko bomo končno nehali obravnavati Zemljo kot nekaj samoumevnega."

A realnost? Takoj ko je vlada sprostila nekatere ukrepe, so se pred trgovinami in nekaterimi restavracijami že vile dolge kolone čakajočih, pred nekaterimi restavracijami kolone vozil: "Upamo, da je bila to le začetna evforija nad delnim normaliziranjem stanja. Tako kot so bili navali v trgovskih centrih ob začetku epidemije. Pozitivne posledice lahko občutimo že sedaj – vedno več posameznikov prisega in sploh spoznava lokalno pridelano hrano in verjamemo, da bo vsaj nekaj te zavesti ostalo tudi v bodoče. Kot se je izrazila naša dolgoletna prostovoljka Jana: Zemlja praznuje. Tako dobre rojstnodnevne zabave že dolgo ni imela."

Kot poudarjajo v društvu za trajnostni razvoj Focus: "Onesnaženost zraka je v Evropi po nekaterih ocenah vzrok za 400.000 predčasnih smrti letno, za Slovenijo so ocene od 1400. Za onesnaženost zraka je kriv predvsem promet in pa individualna kurišča. Ko se bo situacija s korona virusom umirila moramo zato najti načine, kako preprečiti večja onesnaženja zraka, ki povzročajo veliko obolelih in ogromno predčasnih smrti. Pri prometu je odgovor v prvi vrsti v zmanjšanju prometnih tokov. Potniki se bodo morali več posluževati hoje, kolesarjenja in javnega prevoza, osredotočati pa se bomo morali tudi na zmanjšanje tovornega prometa na cestah ter z uporabo alternativnih goriv (ne bencin, dizel ali plin), npr. elektrifikacijo prometa. Pričakujemo, da bodo slovenska mesta v boju z onesnaženim zrakom sprejela konkretnejše in vidnejše ukrepe na področju prometa in oskrbe gospodinjstev z energijo in se odmaknila od fosilnih goriv. Takojšnje opuščanje fosilnih goriv bi moral biti nujen ukrep.Epidemija nam je pokazala, da so hitre in korenite spremembe mogoče. Naš odziv na trenutno situacijo pa je tisti, ki bo oblikoval podnebno prihodnost v naslednjih desetletjih. Vzorci, po katerih smo živeli so na dolgi rok nevzdržni in netrajnostni, zato bo potrebno poiskati nove. "

Greenpeace poziva: Ne ponavljajmo napak iz leta 2008

V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace so tako danes vlado pozvali, naj pri reševanju gospodarske ne zanemarja podnebne krize. V pismu so ministrski zbor pozvali, naj zagon gospodarstva uskladi z ukrepi, ki bodo vodili k nujnemu zniževanju emisij toplogrednih plinov in nas zaščitili pred grožnjami, povezanimi s podnebnimi spremembami.

V naslednjih mesecih bo vlada za vnovičen zagon gospodarstva namenila več milijard javne finančne pomoči, t. i. mega paketi pa bodo po navedbah organizacije Greenpeace določili smer našega razvoja še za desetletja vnaprej ter odločili, ali bomo v boju s podnebno krizo uspešni. "Podpora ukrepom, ki rešujejo samo ekonomsko krizo, s tem da zanemarijo, morda celo pospešujejo podnebno, bo nedvomno pomenila izgubljeno možnost zajezitve rasti povprečne globalne temperature pod 1,5 stopinje Celzija," so opozorili.

 "Ne smemo ponoviti napake iz leta 2008, ko je svet finančno krizo reševal tako, da je pozabil na segrevanje ozračja in degradacijo ekosistemov. Četudi podnebna kriza poteka v drugačnem časovnem razponu, lahko njene posledice zamajejo svet tako kot trenutna epidemija. Priložnost imamo, da usmerimo investicije v ukrepe, ki bodo hkrati reševali ekonomsko krizo in pospešili prehod od fosilnih goriv. Obenem bodo zaščitili kmetijske površine in ključne naravne ekosisteme," je ob pozivu dejala vodja pisarne Greenpeace v Sloveniji Katja Podbevšek.

Tudi majhna dejanja štejejo: Kaj lahko naredimo sami?

Medtem ko so ob svetovnem dnevu Zemlje običajno po vsem svetu potekali shodi, čistilne akcije, izobraževalni dogodki in delavnice, pa bo letos drugače. Številne države so z namenom omejitve širjenja novega koronavirusa prepovedale množične dogodke. Tako so se okoljevarstveniki letos zatekli k drugačnim akcijam za spodbujanje zaščite okolja – prek aplikacij, spletnih seminarjev in digitalnih kampanj.

Vpliv posameznika na podnebne spremembe ni zanemarljiv, so prepričani tudi v društvu Focus: "Z vsakodnevnimi navadami in odločitvami oblikuje tudi povpraševanje na trgu. Ljudje so v času epidemije bili prisiljeni marsikatere navade na hitro spremeniti. V tem času se bo pokazalo tudi, kaj je tisto, kar res šteje in čemu se lahko odpovemo tudi po epidemiji, da pomagamo v boju proti podnebni krizi. Seveda pa so sistemski ukrepi in spremembe tisti ključni. Pri tem ima ključno vlogo država. Ukrepi in investicije v fazi ponovnega zagona gospodarstva bi morali biti takšni, da bi vzporedno naslavljali tudi podnebno krizo in bili usmerjeni v trajnostno prihodnost. Gre za investicije v čisto energijo, infrastrukturo javnega potniškega prometa, prehranske samooskrbe z ekološko pridelano hrano pretežno rastlinskega izvora , ukrepi v smer zmanjšanja porabe energije. Navsezadnje imamo tudi priložnost, da se odcepimo od ideje neskončne gospodarske rasti, kot ključnega elementa blagostanja in politik. Potrebna je pravična porazdelitev obstoječih virov, upoštevajoč omejitve planeta, ob nujnem spoštovanju človekovih pravic za vse."

Trenutna situacija kaže, da so spremembe ravnanja, ki koristijo planetu, naravi in vsem živim bitjem, mogoče (na primer smotrno ravnanje z viri, kot je hrana in ravnanje z odpadki). Naravo Slovenije, njeno bogastvo in veliko raznolikost lahko ohranimo, če to podpira večina prebivalcev in če k temu prispevamo tudi osebno, poudarjajo na ministrstvu. Svetovni dan Zemlje ni samo danes. Vsak dan lahko naredimo nekaj, s čimer jo bomo ohranili v boljši kondiciji, za kar vam bodo hvaležne naslednje generacije in Zemlja,  pa pravijo  na ministrstvu za okolje in prostor.  

Ekologi brez meja bralce vabijo, da se odpravijo na sprehod, opremljeni z vrečko in rokavicami ter poberejo odpadke ob poti: "Odpadke pa najdemo tudi v digitalnem svetu. Globalna mreža Let’s do it! je tako za današnji dan pozvala k digitalni čistilni akciji. Ogljični odtis naših digitalnih aktivnosti namreč prispeva k 3,7 % globalnih emisij toplogrednih plinov – to je toliko, kot jih prispeva globalna letalska industrija, opozarjajo. Sicer pa imamo prebivalci zelenega planeta to srečo, da lahko izbiramo med plejado aktivnosti, ki bodo dobrodejno vplivale na naš dom. Nekdo bo pobiral odpadke, spet drugi se bo odločil za brezmesno prehrano, tretji pa bo nakupoval le še oblačila iz druge roke. Čisto vsak lahko naredi en tak korak."

Pomagate lahko tudi s čim manjšo  uporabo agresivnih čistil, ponovno uporabo, popravilom pokvarjene pipe ... 

Center ponovne uporabe je medtem pripravil nekaj praktičnih nasvetov, ki jih lahko v okviru spremenjenega življenjskega sloga izvaja vsak in tako pripomore k zmanjšanju toplogrednih plinov, ki veljajo za glavni razlog podnebnih sprememb.

Med njimi so usmeritev k lokalnim ponudnikom in trgovinam brez embalaže, zamenjava plastične vrečke s košaro, torbo ali vrečko za večkratno uporabo, izogibanje izdelkom za enkratno uporabo, popravilo pip in kotličkov, ki puščajo, čim manjša uporaba kemikalij in agresivnih čistil, uporaba javnega prometa ali kolesa namesto avtomobila, premišljeno nakupovanje hrane in oblačil, ponovna uporaba izdelkov ipd.

Na vnos in širjenje tujerodnih vrst so ob dnevu Zemlje opozorili partnerji v projektu Life Artemis. Med drugim so pripravili opozorilni seznam tujerodnih vrst v gozdovih; skoraj vse vrste so bile prvotno prinesene kot okrasne rastline. "Če želite narediti nekaj dobrega za naravo, se odpovejte gojenju (potencialno) invazivnih tujerodnih rastlin in jih nadomestite z drugimi okrasnimi vrstami," so pozvali.

V Mestni občini Maribor so občane povabili, da danes med sprehodi v naravi v bližini svojih domov izvedejo individualne čistilne akcije. Snaga bo v vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti zagotovila zbirne točke, na katerih bodo na ta dan občani lahko pustili v naravi pobrane manjše odpadke, na mariborskih tržnicah pa bo tudi brezplačno delila biološko razgradljive vrečke.

V Mestni občini Velenje pa so angažirali zaposlene v občinski upravi, ki zaradi epidemije koronavirusa večinoma delajo od doma ali so na čakanju. Od petka naprej vsak dan zaposleni iz enega ali dveh uradov občine izvajajo čiščenje ob državnih cestah, sprehajalnih poteh, okoli jezer in podobno.

Letošnji svetovni dan Zemlje je posvečen ukrepanju proti podnebnim spremembam. Gre za enega največjih izzivov za prihodnost človeštva in sisteme podpore življenja, zaradi katerih je naš svet primeren za bivanje. Pri blaženju podnebnih sprememb je pomemben zaveznik ohranjena narava. Če je ohranjena pestrost vrst rastlin in živali, če imajo vrste vitalne populacije in je genetska raznovrstnost visoka, so ekosistemi bolj odporni in se na spremembe lažje prilagajajo, poudarjajo na ministrstvu.  

Na ministrstvu za okolje in prostor pa podpirajo številne aktivnosti za varovanje okolja, ki prispevajo k uspešnemu soočanju s podnebno in biodiverzitetno krizo. Slovenija se je pridružila skupni pobudi 13 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa. Zeleni dogovor (Green Deal) je v središču oz. med pomembnejšimi vidiki okrevanja evropskega gospodarstva.