'Želimo pod lastno streho'

Približno 170 hišnikov, ki po podatkih inciativnega odbora kot najemniki živijo v hišniških stanovanjih po Sloveniji, zahteva, da se njihova stanovanjska problematika uredi primerljivo s položajem najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih. Z današnjim protestnim shodom pred DZ in predajo peticije so vnovič zahtevali spremembo zakonodaje.

Hišnike sprejel Potrč

Nekaj manj kot 30 udeležencev protesta je sprejel vodja poslanske skupine SD Miran Potrč, ki je tudi podpisal peticijo. Ta vsebuje elaborat, ki ga je leta 2005 pripravil mariborski inštitut za nepremičninsko pravo in po besedah vodje Inciativnega odbora hišnikov Slovenije Jožeta Kamničarja predstavlja podlago za pripravo ustreznih zakonskih sprememb in več kot sto podpisov hišnikov.

"S protestom želimo opozoriti javnost na težave, naša problematika se vleče že vrsto let," je pojasnil Kamničar. Na ministrstvu za okolje in prostor so po njegovih besedah na pobude hišnikov doslej odgovarjali le z aroganco. Peticijo so člani odbora sicer želeli predati predsedniku DZ Francetu Cukjatiju, ki pa je bil po pojasnilih uslužbenke DZ zaseden, zato so jo sprejeli v glavni pisarni parlamenta.

Hišniških stanovanj ni bilo mogoče odkupiti

Problematika sega v leto 1991, ko hišniških stanovanj ni bilo mogoče odkupiti po Jazbinškovem zakonu. Stanovanjski zakon je hišniška stanovanja opredelil kot solastnino solastnikov, hišnik pa se mora iz njega izseliti zaradi upokojitve oz. nekrivdnih razlogov. Po novem stanovanjskem zakonu iz leta 2003 so hišniška stanovanja skupni prostori hiše.

"Želimo priti pod lastno streho. Želimo enake pravice kot denacionalizacijski upravičenci – v primeru izpraznitve stanovanja primerno odškodnino od Slovenske odškodninske družbe ter ugoden državni kredit," je dejal Kamničar. "V primeru upokojitve ali nezmožnosti opravljanja dela ali odločitve lastnikov, da hišnika ne potrebujejo več, smo na cesti," je poudaril.

"Mečejo nas iz stanovanj, ki bi jih radi prodali, odrejajo nam najvišjo najemnino," je dejal član odbora Marjan Kolednik. Krivica, ki je bila storjena hišnikom leta 1991, se vleče, pristojne službe doslej niso pokazale posluha, pa tudi sedanja vladna koalicija ni izpolnila obljub, so poudarili protestniki.

Največ "znanja in volje za rešitev problema" je po Kolednikovih besedah pokazal Potrč. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine SD, je to "samostojna poteza najemnikov v hišniških stanovanjih in ne akcija SD", povezana s skorajšnjimi parlamentarnimi volitvami.

Leta 1991 je bila po Potrčevih besedah ta problematika spregledana, na žalost pa tudi kasneje. "Nekajkrat slučajno, nekajkrat zavestno," je dejal Potrč in pri tem omenil okoljskega ministra Janeza Podobnika, ki je s spomladi sprejetimi spremembami zagotovil le subvencijo razlike med profitno in neprofitno najemnino za nosilce stanovanjske pravice v hišnikih stanovanjih.

SD je predlog sprememb stanovanjskega zakona za rešitev te problematike vložila lansko jesen, a je bil zavrnjen. "To je nadaljevanje akcije," je dejal Potrč. "Pripravljene spremembe so tu, potrebna je le večina v DZ, da jo podpre, upam, da se bo ustrezna večina po novih volitvah našla," je še dejal.

Ministrstvo: Rok za oddajo vlog je 14. oktober

Na to se je odzvalo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Vse najemnike, ki so prejšnji imetniki stanovanjske pravice na denacionaliziranih stanovanjih, "in ki želijo uveljaviti pravico do pridobitve nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev z namenom nakupa tega ali drugega stanovanja ali stanovanjske hiše“, lahko svoje morebitne vloge naslovijo na Ministrstvo za okolje do vključno 14. oktobra. Odločitev velja za tiste upravičence, ki so dobili stanovanja vrnjena do denacionalizacije s pravnomočno odločbo do vključno 14. oktobra 2003.

Na ministrstvu zatrjujejo, da bodo obravnavane vse vloge, ki bodo prispele pravočasno, ne glede na to, ali bodo nepopolne. V teh primerih bodo prosilci pozvani k dopolnitvi.

Za stanovanja, ki so bila vrnjena upravičencem do denacionalizacije po 14.10.2003, pa velja petletni rok, ki prične teči od pravnomočnosti posamične odločbe o denacionalizaciji. To pomeni, da najemniki omenjene pravice lahko uveljavljajo tudi po 14. oktobru, vendar le znotraj petletnega roka od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, so še zapisali.