Slovenija

'Želimo dati pogum žrtvam'

Ljubljana, 16. 10. 2007 16.26 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA, B.J.
Komentarji
1

Zakon bo pomagal žrtvam nasilja, ki pogosto nimajo moči, da bi sprožile postopek proti nasilnežu.

V skladu s predlaganim zakonom mora v primeru, ko gre za sum, da je otrok žrtev nasilja, vsakdo, tudi npr. zdravniki, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo.
V skladu s predlaganim zakonom mora v primeru, ko gre za sum, da je otrok žrtev nasilja, vsakdo, tudi npr. zdravniki, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo. FOTO: Reuters


Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je na predstavitvi predloga zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki ga je vlada že pripravila in je zdaj v parlamentarnem postopku, dejala, da želijo s tem zakonom dati pogum žrtvam nasilja v družini, da sploh sprožijo postopek. Predlagano besedilo pa opozarja tudi na pomen dela s povzročiteljem nasilja, ne le z žrtvijo. "Žrtve nasilja v družini enostavno nimajo moči, da sprožijo postopek, dokler ne pride včasih na žalost tudi do najhujših posledic," je dejala Cotmanova.

Kot je navedeno v predlogu zakona, je edini organ v Sloveniji, ki vodi uradno statistiko nasilja v družini, policija. Od leta 1999 namreč pri vsakem zaznanem kaznivem dejanju opredeli tudi razmerje med povzročiteljem in žrtvijo nasilja. Tako je policija v letu 2000 zaznala 3084 kaznivih dejanj nasilja v družini, v letu 2001 3844, v letu 2002 4441, v letu 2003 5224 in v letu 2004 5066. Večina teh je bila storjenih v stanovanju. Povzročitelji kaznivih dejanj z elementi nasilja v družini so bili v 88 odstotkih moških, v 12 odstotkih pa ženske (večina teh je povzročiteljic nasilja nad otroki).

Določili oblike nasilja

Po predlaganem zakonu so posamezne oblike nasilja v družini fizično, spolno in psihično nasilje, kot novost pa tudi ekonomsko nasilje in zanemarjanje dolžne skrbi. Organom in organizacijam nalaga dolžnost, da nudijo pomoč vsem žrtvam, tako ženskam in otrokom kot tudi moškim, starejšim družinskim članom, osebam z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi oviranostmi. Posebno varstvo pred nasiljem pa namenja mladoletnim družinskim članom - otrok je žrtev nasilja tudi, če je navzoč pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani ali če živi v okolju, kjer se nasilje izvaja, je povedala ministrica.

Načrt pomoči žrtvam

Center za socialno delo po predlogu zakona skupaj z žrtvijo, multidisciplinarno skupino in v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami izdela načrt pomoči. Ta naj bi zajel dolgoročne rešitve in ureditev življenjskih razmer žrtve.

Sodišče lahko po predlaganem besedilu na predlog žrtve z odločbo naloži povzročitelju nasilja, ki z žrtvijo živi v skupnem gospodinjstvu, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo. Sodišče časovno omeji trajanje ukrepa na največ šest mesecev. Če žrtev v roku, ki ga določi sodišče, ne more najti drugega primernega bivalnega prostora, lahko sodišče rok na predlog žrtve izjemoma podaljša še za največ šest mesecev.

Brezplačna pravna pomoč žrtvi

Zakon naj bi uvedel tudi brezplačno pravno pomoč žrtvi v tistih sodnih postopkih, ki tečejo na njen predlog zaradi predlagane prepovedi nasilnih ravnanj in ureditve stanovanjskih razmer, je zapisano v predlaganem besedilu.

"Prevzgoja" in pomoč nasilnežem

V predlogu zakona so opozorili tudi na pomen dela s povzročiteljem nasilja na centrih za socialno delo in v okviru nevladnih organizacij. Poleg tega preko določbe, da centri za socialno delo lahko napotijo povzročitelja nasilja na ustrezne programe, spodbuja oblikovanje takšnih programov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kriss714@amis.net
16. 10. 2007 18.24
A spet feminajzarce norijo? Pred časom so svoje privilegije imenovale za "pozitivno diskriminacijo", pa se sedaj ta izraz ne sliši več, ker je tako idiotski, da bolj ne bi mogel biti. Zdaj bi rade feministično hujskanje imenovale "pomoč žrtvam nasilja" Da je nebulozni lov na čarovnice še lažji, uvajajo še kategorije ekonomskega nasilja in nasilja z zanemarjanje. Podn bolno. Kaj pa definicije teh ohlapnih blodenj? V osnovi ekonomsko nasilje izvaja država z davki, da zagotovi plače cotmanci in njeni četi direktoric direktoratov ter vsej podstati, vključno z nekimi blodnimi nevladnimi organizacijami. A bi raspucali najprej to?