Želijo zaščititi delavce

Poslanske skupine v DZ podpirajo umik novele zakona o delovnih razmerjih. Podan je bil tudi predlog, da ga nadomestijo z novim predlogom, ki bi uredil med drugim tudi problematiko prezaposlovanja delavcev na slamnata podjetja. S svojo odločitvijo o umiku želijo zaščititi delavce, prav tako želijo podati ustrezne dopolnitve, ki bi bile ugodnejše za delavce.

Gre za primere zlorab zakona s prezaposlitvijo delavcev na slamnato hčerinsko podjetje, stečajem in likvidacijo tega podjetja ter odpuščanjem delavcev brez odpravnin. Med domnevnimi zlorabami so že pred dnevi izpostavili stečaj družbe Konstrukcija VG, hčerinskega podjetja SCT, in Knjigoveznice Koper, hčerinskega podjetja Dela Tiskarne.

Koalicijske stranke so se pred današnjo obravnavo zakona dogovorile, da bodo zakon - glasovanje o tem, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo bo v četrtek – zavrnile.

'Morali bi spremeniti tudi zakon o gospodarskih družbah, določiti kazenske sankcije'

In sicer, kot je dejal Bojan Kontič (SD), ne ker ne bi bil primeren za nadaljnjo obravnavo, ampak ker v tem predlogu novele niso mogoče spremembe v delu, ki določa pravice in obveznosti pri spremembi delodajalca. Kontič sicer meni, da sprememba zakona o delovnih razmerjih za odpravo problema ne bo dovolj, zato bi bilo po njegovem mnenju treba spremeniti tudi zakon o gospodarskih družbah, določiti kazenske sankcije in tudi razmisliti o dokazovanju naklepa pri ustanavljanju takšnih podjetij.

Poslanske skupine so podprle tudi spremembo zakona v delu, ki upošteva opozorilo ustavnega sodišča, da mora delodajalec v pripravo splošnega akta delavce vključiti tudi v primerih, ko v podjetju ni organiziranega sindikata.

Pozor, odpravnine!

Opozoril pa so bile deležne določbe, ki (po enoletnem prehodnem obdobju) znižujejo odpravnine na eno petino osnove za vsako leto pri delodajalcu in skrajšujejo odpovedne roke za delavce s 15 in 25 leti delovne dobe s 75 na 60 dni in s 150 na 90 dni.

Ljubo Germič (LDS) je dejal, da gre pri uveljavljanju varne prožnosti za občutljivo vprašanje, spremembe zakona o delovnih razmerjih pa razumejo v povezavi z zakoni o urejanju trga dela, malem delu in minimalni plači.

V Zares so po besedah Vita Rožeja do novele skeptični, predvsem kar se tiče znižanja odpravnin.

Znižanju odpravnin in skrajšanju odpovednih rokov ostro nasprotujejo v DeSUS, saj, kot je dejal Franc Jurša, pomeni "drastičen poseg v pravice starejših delavcev", ki so ranljiva skupina, ker so težje zaposljivi.

V SDS so opozorili, da je novela - kot tudi predloga zakonov o malem deli in urejanju trga dela - neusklajena s socialnimi partnerji. Brez minimalnega soglasja zakon ne more zadovoljivo zaživeti, je dejal Štefan Tisel (SDS).

V SLS po besedah Jakoba Presečnika menijo, da se "s hitenjem povzroča samo nepripravljenost socialnih partnerjev za dialog". Zavzel se je za to, da bi spremembe delovne zakonodaje skupaj s pokojninsko in zdravstveno reformo obravnavali po lokalnih volitvah.

Tudi Miran Györek (SNS) je dejal, da ti zakoni zaradi kompleksnosti zahtevajo daljše usklajevanje in da novela ni v zadostni meri usklajena s socialnimi partnerji.