Želijo 'razsuti' javne univerze

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture SVIZ vladno reformo šolstva ocenjuje kot "oranje šolskega okolja", ki se je začelo pri vrtcih, nadaljevalo s spremembami zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in zakona o osnovni šoli, vrh pa je doseglo z osnutkom zakona o visokem šolstvu, je na današnji novinarski konferenci poudaril glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj. V sindikatu zato zahtevajo umik tega osnutka, saj je neprimeren.

Pri tem osnutku zakona se je po Štrukljevem mnenju potrdilo, da sedanja šolska oblast šolstva ne pojmuje kot javno dobro, temveč le kot nišo, kjer še niso uveljavili svojih interesov. Cilj šolske oblasti je po prepričanju generalnega sekretarja SVIZ "razsuti" javne univerze.

Štrukelj se sprašuje, kakšni so motivi za tako radikalne spremembe. Osnutek visokošolskega zakona kaže na osebne interese posameznikov, tudi piscev osnutka, je prepričan. Kot je izpostavil, je eden od piscev besedila lastnik dveh zasebnih visokošolskih zavodov, drugi je dekan enega od zavodov, tretji pa tam predava.

Zahtevajo novo pripravo zakona

Prav glede osnutka zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti je v torek rektorska konferenca ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana v pismu pozvala, naj ga umakne iz nadaljnje obravnave. Osnutek je namreč po njihovem mnenju tako napačno zasnovan, da ga ni mogoče dopolnjevati. Zupana so še pozvali, naj v delovno skupino ne imenuje pripravljavcev sedanjega osnutka zakona.

Podpisniki pisma - rektorji treh slovenskih univerz, Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in KORIS - so prepričani, da bi Zupanova odločitev, da predloga zakona ne umakne iz nadaljnje obravnave, v strokovni javnosti lahko vzbudila vtis, da vztraja pri obravnavi osnutka, ki ga je "celotna akademska, znanstvena, raziskovalna in študentska skupnost označila kot konceptualno zgrešenega, pravno nedodelanega in z vidika posameznik rešitev celo neustavnega".

Štrukelj sicer v vseh treh zakonskih predlogih na šolskem področju vidi dve rdeči niti, in sicer racionalizacija javnega šolstva ob povečevanju financiranja za zasebne šole ter negativen odnos do javnega šolstva. Prav slednjega ni mogoče prezreti v izjavah šolskega ministra Milana Zvera, ki govori o "monopolu" in "okostenelosti" javnih šol, meni Štrukelj. To je po njegovi oceni "politično motiviran predsodek".

V teh globokih reformah je po prepričanju Štruklja kar nekaj pomanjkljivosti in nesprejemljivih rešitev. Tako je za SVIZ nesprejemljiva rešitev v ZOFVI, ki spreminja obseg financiranja zasebnih šol, saj stoodstotno financiranje teh šol iz javnih sredstev potiska javne šole v manj ugoden položaj, ki bi dolgoročno lahko pripeljal do krčenja mreže javnih šol. Sindikat se boji, da bodo ti ukrepi samo še povečali razkorak med javnimi in zasebnimi šolami, glede na to, da zasebne šole dobivajo dodatna sredstva tudi od svojih ustanoviteljev.

Zmanjševanje stroškov pomeni manjšo kakovost

Nesprejemljiv se SVIZ zdi tudi nov način financiranja vzgoje in izobraževanja na učenca, saj bi to ogrozilo majhne šole na podeželju ter podružnične šole. Nesprejemljiva pa se jim zdi tudi predlagana organizacijska oblika vzgojno-izobraževalnih centrov, s katerimi bi šole izgubile pravno samostojnost. Edini razlog za tak predlog je po Štrukljevem prepričanju zmanjševanje števila delovnih mest in zniževanje stroškov, kar pa bi pomenilo tudi zmanjšanje kakovosti.

Štrukelj je napovedal, da se bo 22. maja sestal glavni odbor SVIZ, ki se bo med drugim opredelil tudi do plačnega sistema za javni sektor. S slednjim v sindikatu niso zadovoljni, saj se učiteljem do leta 2009 obetajo znižanja plač, kar je za sindikat nesprejemljivo, je poudaril.