Želijo, da Furs pod drobnogled vzame Odlazkovo medijsko skupino

Odbor je ministrstvo za kulturo pozval, naj pripravi ustrezno zakonodajo, ki bo preprečevala medijsko koncentracijo, in mu predlagal, naj zagotovi bolj sorazmerno razdelitev državnih sredstev za vsa področja medijskega ustvarjanja in razvoja ter naj opravi analizo stanja slovenskega medijskega prostora.

Gospodarsko ministrstvo je pozval, naj v okviru svojih pristojnosti pozove agencijo za varstvo konkurence (AVK) k njeni aktivnejši vlogi pri preprečevanju medijske koncentracije. Parlamentarno preiskovalno komisijo, ki ugotavlja zlorabe in negospodarno ravnanje v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), pa je pozval, naj prednostno obravnava vprašanje deleža lastništva DUTB v družbi Salomon in odbor seznani s ključnimi ugotovitvami.

Odbor je Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) naložil, naj preveri prvotno izdana dovoljenja vseh radijskih postaj s trenutnim stanjem na tem področju in v roku enega meseca o tem poroča odboru za kulturo.

Odbor pa je sklenil tudi pristojnim organom, zlasti Finančni upravi RS (Furs), predlagati, naj preverijo nakupe posameznih podjetij medijske skupine Martina Odlazka v zadnjih petih letih, in sicer Reporterja, Primorskih novic in radijske mreže Infonet ter morebitnih drugih.

Alenka Jeraj (SDS) je dejala, da lahko družba kakovostni medij oblikuje samo z zagotavljanjem pluralnosti v medijskem prostoru, in navedla izsledke nekaterih raziskav, da slovenski medijski prostor "podpira tranzicijsko levico".

Povedala je, da je v zadnjih letih v medijih prišlo do "koncentracij, ki jih ne bi smelo biti", pri tem pa izpostavila Odlazka, ki da s skupaj s svojimi družinskimi člani obvladuje več kot 60 različnih medijev, in podjetje Salomon, največje podjetje v skupini Media24, ki da jo družina Odlazek obvladuje prek družbe Eurofit, 45,39-odstotni delež Salomona pa je po propadu Kraterja pristal na DUTB. "Odlazkova medijska hobotnica je primer združevanja dejavnosti tiska, radia in televizije, kar zakon o medijih prepoveduje," je dejala in dodala, da pa medijev ne izdaja eno podjetje, kar bi bilo nezakonito, ampak več kot 10.

Sejo je del opozicije obstruiral. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je dejala, da o koncentraciji medijev "govori tisti, ki si za koncentracijo ideološko obarvanih medijev prizadeva". Marko Koprivc (SD) je dejal, da je eden glavnih ciljev te vlade podrediti si vse do oblasti kritične medije. Marko Bandelli (SAB) pa je ocenil, da vlada ne bo podjarmila medijev, in povabilo Bojanu Požarju na sejo označil kot sramotno. Predsednica odbora Violeta Tomić (Levica) je predlagateljem dejala, da jih "vsak medij, ki ni vaš, že moti", ter izpostavila "napade na STA, RTV, kopičenje denarja na Novi24TV" in številne spletne portale, "vzpostavljene s strani SDS".

Gregor Perič (SMC) je ocenil, da imamo sistemsko težavo z vidika pluralnosti medijskega prostora in da nejasno lastništvo medijev vpliva na delovanje demokracije. Tadeja Šuštar Zalar (NSi) je menila, da je svoboda medijev v Sloveniji zagotovljena, da pa je težava koncentracija medijev. Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je ocenil, da je medijski prostor popolnoma neuravnotežen, in bil kritičen do ministrstva za kulturo, ki da ne ve, katerim medijem nameni denar, ter do poročanja RTV Slovenija.

Ministrstvo za kulturo je menilo, da so potrebne zakonske spremembe, ki so bile tudi že v javni razpravi. Državna sekretarka na ministrstvu Ignacija Fridl Jarc je dejala, da so večkrat opozorili na dogajanje na medijskem trgu, ki da pomeni resno tveganje za nastanek škodljivih koncentracij, saj ima ministrstvo po veljavnem zakonu o medijih omejene možnosti ukrepanja.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je navedel stališče AVK, ki da med drugim spremlja lastniške spremembe na področju medijev in je presojala nekatere konkretne primere, a za zdaj ni ugotovila kršitev zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. AVK pa ni pristojna nadzirati pluralnosti medijev, za to bi bile potrebne zakonske spremembe.

Direktorica Akosa Tanja Muha je menila, da bi bil zakon o medijih "potreben poštene prenove". Med drugim je povedala, da opravljajo nadzor glede radijskih in televizijskih programov posebnega pomena; odprti so še štirje primeri, od tega sta dve radijski postaji, ki bi ju lahko šteli v mrežo Odlazka.

Predsednik Sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik je dejal, da je koncentracija v medijih strokovno vprašanje, ne politično. "Dokler operiramo z imeni in priimki, s konkretnimi akterji, in ne iščemo sistemskih rešitev ... korakov naprej ne naredimo," je opozoril.

Borut Rončević s Fakultete za uporabne in družbene študije je med drugim ocenil, da je koncentracija Odlazkovih medijev "del boja za utrjevanje idejne koncentracije", ki da je v medijskem prostoru izrazita in vodi k "dominantnosti levičarskih idej".

Lastnik spletnega portala Požareport Požar je dejal, da mora biti lastništvo medijev jasno, saj da le lastnik določa uredniško politiko. Menil je, da so doslej "podcenjevali Odlazkov imperij", in izpostavil državno financiranje teh medijev, kot velik problem pa vidi tudi "monopol" komercialne televizije POP TV, predvsem glede oglaševanja.

Direktor zavoda Državljan D Domen Savič pa je bil kritičen do predlagateljev seje, ki niso omenjali financiranja medijev, kot sta Nova24TV in Domovina, prek oglaševanja države in državnih podjetij. Zaradi domnevne zlorabe javnega denarja prek tovrstnega oglaševanja je pozval k odstopu ministre za obrambo, kmetijstvo, delo in zdravstvo. "Hvala Kurzu (nekdanjemu avstrijskemu kanclerju Sebastianu), da nam je vsem skupaj pokazal nesprejemljivost takšnih praks v EU," je dejal.