Na sobotnem shodu so izrazili odločno nestrinjanje s predlogom zakona o preoblikovanju in privatizaciji SŽ, ki po besedah predstavnikov sindikatov med drugim razbija sistem in omogoča privatizacijo zlasti dobičkonosnih delov, za druge pa je usoda negotova. Predsednik sveta delavcev SŽ Silvo Berdajs je na današnji novinarski konferenci znova izpostavil zahtevo, da SŽ še naprej delujejo kot enovito podjetje ter s tem zagotavljajo javni interes, kakovostne železniške storitve in s tem povezano varnost in urejenost železniškega sistema. Prve odzive na to in druge zahteve, ki so jih zapisali v soboto sprejeti resoluciji, pričakujejo že na torkovi seji odbora DZ za infrastrukturo in okolje, ki ima na dnevnem redu predlog zakona o preoblikovanju in privatizaciji SŽ. Če z njimi ne bodo zadovoljni, bodo kmalu odločali o nadaljnjih aktivnostih. Med njimi je Berdajs omenil pripravo protestnih shodov, določene oblike stavke ali pa zbiranje podpisov za predhodni zakonodajni referendum.
Delavski direktor Albert Pavlič je napovedal, da se bo v torek zjutraj sestala tudi uprava SŽ in se opredelila do predloga zakona. Predvidoma naj bi sprejela določena dopolnila in jih posredovala državnozborskemu odboru, o njihovi vsebini pa član uprave in nedavno še sindikalist pred torkovo popoldansko sejo odbora ni mogel govoriti. Izrazil je tudi prepričanje, da je za prometno ministrstvo značilna kriza vodenja. "Fantje ne obvladujejo razmer. Prej niso vedeli, kje je Dolga vas, danes pa ne vedo, kje so Slovenske železnice," je pribil.
Tudi po mnenju predsednika sindikata strojevodij Darka Tisaja predlagani zakon "ne rešuje čisto nič drugega kot imidž enega od ministrstev, kjer pravijo, da nekaj enostavno morajo narediti". To je po prepričanju Tisaja zelo neodgovorno: "Če bi imeli res namen sanirati Slovenske železnice, bi bil zakon bistveno drugačen".
Sicer pa devet sindikatov v resoluciji predlaga, da se pred obravnavo predloga omenjenega zakona opravi širša nacionalna razprava o prihodnji celoviti slovenski prometni politiki in statusu železniškega prometa v njej. Pričakujejo tudi pripravo temeljite analize pravnega reda EU, ki se nanaša na železniški promet, pri tem pa naj se ugotovi dejansko potrebne nujne spremembe slovenskega pravnega reda.
