Mes: Predvideno odprtje prestavljeno na deveto uro zjutraj

Po prvotnih napovedih naj bi sicer progo odprli že danes ob 12. uri, a so se na Slovenskih železnicah po posvetu z Agencijo RS za okolje (Arso) in Geološkim zavodom Slovenije odločili za izkop dodatnega materiala, v katerem bi lahko bil kerozin. Odprtje proge so nato načrtovali okrog polnoči, sedaj pa so jo prestavili na soboto ob 9. uri.

Kot je za oddajo 24UR ZVEČER pojasnil direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, je v dopolnilni odločbi, ki jo je Arso izdal danes ob 16. uri, zahteval dodatne izkope na podlagi včerajšnjih analiz. Okoli sedme ure zvečer so na sestanku z njimi določili skrajne robove, do kje vse se zemljina še izkoplje. "To pomeni še dodatnih sto kubičnih metrov zemlje, ki gre danes ven in notri. Predvideno odprtje, ki je bilo prestavljeno iz 12. ure na polnoč, bo tako prestavljeno na deveto uro zjutraj."

Dogovor med vsemi deležniki, Arsom, Geološkim zavodom Slovenije, občino Koper in Slovenskimi železnicami, je, da je dodatna dopolnila določba Agencije za okolje s tem tudi realizirana. "To je ta prvi del, ki je narejen do mere, da se lahko promet odvija," je pojasnil Mes. 

Je bilo po njegovem mnenju narejeno vse, da se prepreči vdor kerozina v podatlnico? "Na tem delu ja, kaj pa je še v globinah, pa je vprašanje za službe, ki to lahko odkrivajo. Če bodo Slovenske železnice lahko pri tem karkoli pomagale, bomo to storili," je odgovoril direktor Slovenskih železnic. 

Medtem so se pojavile tudi informacije, da se v podzemnem breznu nahaja večja količina kerozina. Na vprašanje, kako bi se v primeru resničnosti navedb lotili reševanja omenjenega problema, je Mes pojasnil, da so že angažirali tudi strokovnjake z georadarji. "Prva ugotovitev je bila, da do globine 15 metrov ni posebnosti. Ena informacija je, da bi lahko bil en čep, ali je to vodni čep, se še ne ve. Zadnje, kar smo se dogovorili z Geološkim zavodom Slovenije in koprsko občino, je, da se to analizira s strokovnjaki. Če je to smiselno, se bo potem naredila še ena vrtina," je razložil Mes in dodal, da se lahko slednja izvrta tudi med tem, ko promet po progi že teče oz. se lahko promet za nekaj ur po potrebi tudi zaustavi. 

Nesreča vlaka se je zgodila v torek popoldne, ko se je od kompozicije 18 vagonov tovornega vlaka iztirilo šest vagonov in se nagnilo na steno predora, pri tem pa je iz njih steklo okoli 10.000 litrov kerozina. V sredo so delavci iz predora odstranili poškodovane vagone, naslednja koraka sta odstranjevanje s kerozinom onesnažene zemljine in sanacija proge.

Mes: Škodo je težko oceniti

"Ponoči smo naložili kamnine in naredili določene sondaže, skupaj z Arsom. Spodaj je zbit tolčenec, ki se nalaga, in po mnenju Geološkega zavoda obstaja tveganje, da bi tam lahko del kerozina ostal," je danes čez dan pojasnjeval Mes in dodal, da je bolje to drugo plast odpreti takoj, kot pa, kar so sprva nameravali, počakati 14 dni in takrat zaradi tega še enkrat ustaviti železniški promet.

"Rezultati sondaže še niso znani, je pa velika verjetnost, da je v prvi plasti, ki je bila odstranjena, nekaj kerozina. Drugo plast bomo odstranjevali preventivno, teoretično pa je možno, da so v njej še kakšni bazenčki," je še dodal prvi mož železnic. "Če odstraniš še dodatnih 1000 kubičnih metrov, je še 10 odstotkov manj verjetno, da bo ostalo kaj kerozina."

Mes je še zanikal, da je dodaten izkop posledica tega, da je bila sanacija doslej opravljena slabo: "Narejeno je bilo tako, kot je bilo dogovorjeno. Ni garancije, da bo z odstranitvijo dodatne plasti odstranjena večina kerozina. Kam in koliko se razlije, kakšna so tveganja, da pride v izvir in podobno, so vprašanja, na katera ni strokovnjaka, ki jih bo znal odgovoriti. Iz preventive je seveda bolje pobrati več zemljine in skalovja, a seveda je treba od tem paziti, da ne narediš kakšnega drugega podora."

Dodal je, da je tveganje za zdravje ljudi preveliko, da bi zaradi pritiskov progo prehitro odprli. Škodo je po njegovem težko ocenjevati: "Tovor deloma čaka, stoji. Julij je mesec, ko je ponavadi tovora manj, zato mislim, da bomo nekaj takrat nadoknadili, nekaj pa ga je šlo na tovornjake, nekaj pa v tudi druga pristanišča, seveda."

Pod to plastjo je samo še živa skala, zato veliko več ne bodo mogli odstranjevati, je še dejal.

'Pritiske je treba sprejemati, pritiski vedno bodo, to je nekaj normalnega'

O pritiskih iz gospodarstva, da se proga čimprej odpre, je Mes dejal, da so pritiski nekaj čisto običajnega: "Zato pa smo tu, da se soočimo s pritiski. Pritiske je treba sprejemati, pritiski vedno bodo, to je nekaj normalnega."

Kakšni stroški so zaradi zaprtja nastali, še ni mogel oceniti. Pričakuje, da bodo julija, ko je tovora običajno manj, veliko te zamude nadoknadili, nekaj tovora pa je šlo naprej s tovornjaki in prek drugih pristanišč.

Mes je še pojasnil, da v zvezi z aktivnostmi komunicirajo z Rižanskom vodovodom in mestno občino Koper, ki nato naprej komunicirajo z drugimi občinami in lokalnim prebivalstvom. 

Glede pobud s koprske občine je dejal, da so jim ponudili, da bi prišel nekdo z georadarjem, kar pa da so "že imeli".

Občina Koper: Sanacija ni bila izvedena pravilno in v dogovorjenem obsegu

Na koprski občini so v sporočilu za javnost pojasnili, da njihove pristojne službe že vse od nesreče v predoru pri Hrastovljah aktivno spremljajo postopek sanacije posledic iztirjenja in so dnevno prisotne na terenu.

Po podatkih, s katerimi razpolagajo, na občini ugotavljajo, da sanacija zemljine na območju razlitja kerozina, ki je potekala ponoči, ni bila izvedena na pravilen način oz. v dogovorjenem obsegu.

Župan Bržan je zato od pristojnih organov danes zahteval pojasnilo oz. zagotovilo, da bodo pristojni takoj pristopili k celoviti sanaciji območja. "Le na ta način nam bo uspelo zmanjšati grožnje, da bi kerozin dosegel vodni vir (izvir Rižane, op. a.), ki napaja celotno obalo, ne samo Mestno občino Koper," so dodali. Dodal je, da je od tega, ali bo imela slovenska Istra pitno vodo, odvisen tudi razvoj obalnega gospodarstva, še zlasti turizma.

Zagotovitev pitne vode za prebivalce štirih obalnih občin in ohranitev vodnega vira Rižana bi zato morala biti prioriteta, "ki presega vse druge, tudi gospodarske, interese". "Ne smemo dovoliti, da se železniška povezava do Kopra vzpostavi, ne da bi pred tem bili izpeljani vsi nujno potrebni postopki za temeljito sanacijo zemljine. Pri tem bomo vztrajali," je zagotovil Bržan.

Na občini so razočarani, da pristojni organi, še posebej ministrstvo za okolje in prostor ter Slovenske železnice, "kljub resnosti položaja, v kateri nam grozi ena večjih ekoloških katastrof v Sloveniji, niso storili dovolj, da bi zaščitili edini vodni vir za celotno območje štirih obalnih občin in preprečili, da izliti kerozin ob prvem deževju doseže podtalnico Rižane".

To so po navedbah koprske občine jasno pokazali s tem, da so že v jutranjih urah sanirali tire, kot tudi s tem, da jim na Agenciji RS za okolje kljub večkratnemu pozivu niso želeli posredovati odločbe, ki so jo v četrtek izdali Slovenskim železnicam. Za pridobitev odločbe morajo zdaj vložiti zahtevek za dostop do informacije javnega značaja.

Koprski občinski svetniki za sklic izredne seje občinskega sveta

Devet koprskih občinskih svetnikov s prvopodpisanim Borisom Popovičem je na Bržana medtem danes vložilo zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta, na kateri bi obravnavali problematiko nemotene oskrbe obalnih občin s pitno vodo v luči torkove nesreče.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se želijo podrobno seznaniti z nesrečo, ki bi lahko močno negativno vplivala na vodni vir za Obalo. "Prepričani smo, da bi morali člani občinskega sveta kot zastopniki interesov prebivalk in prebivalcev Mestne občine Koper vedeti za vse do sedaj sprejete ukrepe, predvsem pa za konkretne rešitve v primeru velike ekološke katastrofe, ki ne grozi le Mestni občini Koper, temveč celotni Obali in širše," so navedli.

Svetniki pričakujejo, da bosta na sejo vabljena tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in okoljski minister Simon Zajc, povabiti pa želijo tudi več strokovnjakov z različnih področij, med drugim javnega zdravja in voda.

Nesreča zaradi poškodovane kretnice?

Glede vnovične vzpostavitve železniškega prometa je bil v četrtek jasen tudi okoljski minister Zajc: "Ko bomo sanirali toliko, da bo ta grožnja, da pride kerozin v vodni vir, zminimalizirana, takrat se bomo pogovarjali o prometu."

Vzrok za torkovo nesrečo sicer še ni znan, niti o njem Mes danes ni podal komentarja. Že v sredo je sicer dejal, da je velika verjetnost, da je bila poškodovana kretnica, manjša verjetnost pa je, da je bil poškodovan vagon. "Človeška napaka je izključena," je dejal.

Luka Koper in logistične družbe se medtem trudijo, da bi blago, ki čaka na pot proti notranjosti države, čim prej spravili do končnih kupcev oziroma v pristanišče. Poslovne stranke spodbujajo k uporabi kamionskih prevozov, zato je te dni povečan kamionski promet. V Luki so sicer za večjo pretočnost nakladanje in razkladanje kamionov na vseh terminalih omogočili tudi v nočnem času ter kadrovsko okrepili službe, povezane s procesom vstopov in izstopov kamionov iz pristanišča.

Od torkove nesreče do petka se bo sicer po Mesovih besedah nabralo za 200 do 250 vlakov zamude.