'Železnica bi za botanični vrt pomenila katastrofo'

V Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posega železnica, opozarja dr. Jože Bavcon. Kot pravi, bo drugi tir do Ivančne Gorice znova odvzel znaten del vrta, po njegovih besedah naj bi bili ogroženi tudi raziskovalne grede, del zidu iz leta 1845 in upravna zgradba, zato zahtevajo drugačne rešitve, da bi vrt ohranili v sedanjem obsegu.

Gradbena dela bi namreč potekala v neposredni bližini starih dreves, ki so na takšne posege še posebej občutljiva. "To za botanični vrt pomeni katastrofo," opozarja Bavcon.

 "Trasa železnice drugega tira je rezervni del železnice že od leta 1974. Ko smo postavljali tropski rastlinjak leta 2010, smo ga morali pomakniti navzdol, lahko bi bil tudi večji, vendar nismo dobili soglasja prav zaradi drugega tira," trdi Bavcon.

O načrtih glede nove trase železnice so bili sicer obveščeni že pred epidemijo, na ministrstvo so poslali že več "pisnih protestov", a odgovora do danes še niso prejeli. Kot nam je še pojasnil Bavcon, so v zadnjih dveh tednih na območju prog delavci že čistili, kar po njegovem mnenju pomeni, da se "očitno sedaj zelo mudi."

Direkcija: Projekt je v fazi načrtovanja. Zavedamo se pomena Botaničnega vrta

Z Direkcije za infrastrukturo so nam glede gradnje drugega tira na tem območju v petek potrdili, da so lani začeli postopek priprave strokovnih podlag in državnega prostorskega načrta (DPN). Trenutno je projekt v fazi načrtovanja optimizacij proge in spremljajočih ureditev ter usklajevanja z nosilci urejanja prostora. "Sledila bo izdelava strokovnih podlag ter okoljskega poročila za študijo variant/predinvesticijsko zasnovo in nato izdelava podrobnejših rešitev ter okoljskega poročila za fazo DPN." 

Na podlagi sprejete Uredbe o DPN bodo nadaljevali s projektiranjem, pridobivanjem zemljišč dovoljenj za gradnjo. Vsi zgoraj navedeni postopki do začetka gradnje po dosedanjih izkušnjah trajajo več let, sicer priznavajo na direkciji in dodajajo, da je načrtovanje železniške proge zelo zahtevno, tudi zaradi goste poselitve na območju Mestne občine Ljubljana. 

"Pri pripravi strokovnih podlag in DPN sodeluje interdisciplinarna ekipa strokovnjakov z različnih strokovnih področij. Zavedamo se pomena Botaničnega vrta, zato je v projektno skupino projektantov med drugimi vključena tudi arboristika, ki aktivno sodeluje pri delu projektantov," so nam še pojasnili na Direkciji za infrastrukturo. 

Vodja ljubljanskega botaničnega vrta opozarja, da bi načrtovana proga posegla v območje enega najstarejših ginkov v Sloveniji, vrsto različnih jelk, genotip metasekvoje in japonske češnje, ki predstavljajo simbolično povezavo med starim in novim vrtom in rastejo že več kot 20 let. "Metasekvoja je po mnenju strokovnjakov za iglavce in profesorja na eni od ameriških univerz eden izmed prvih genotipov, ki so prišli v Evropo. Ko smo imeli svetovno združenje dendrologov v vrtu po covidu, se niso mogli načuditi, kako da imamo mi, po vseh znakih sodeč, enega izmed osnovnih genotipov," o pomenu ohranitve teh vrst pojasnjuje Bavcon. 

Želi si, da bi, tako kot v preostalih delih Evrope, gradili nove rastlinjake in vrtove širili. Kot rešitev vidi drugačno traso, ki bi zaobšla vrt, ki je kulturni spomenik, še opozarja Bavcon, ki poudarja, da je botanični vrt po več kot 200 letih obstoja resno ogrožen.