SEG bo po besedah Karla Lipiča, sicer kandidata za generalnega sekretarja, nova in vodilna slovenska naravovarstvena in socialna stranka. Za predsednico bo na kongresu kandidirala podjetnica iz Slovenskih Konjic Marinka Vovk, kandidat za podpredsednika stranke in predsednika programskega sveta pa je direktor zavoda za transfuzijsko medicino Božidar Voljč. Stranka naj bi se registrirala prihodnji teden, na jesenskih lokalnih volitvah pa bodo skušali s svojo listo kandidirati v čim več občinah, po možnosti tudi z županskimi kandidati.
Ker so okoljevarstveniki izgubili politično moč in vpliv, ki so ga imeli pred desetimi leti, okoljevarstvene pobude pa so se porazgubile v posameznih iniciativah, je po Voljčevem mnenju čas, da SEG prevzame pobudo in postane stranka, ki bi na politični in idejni ravni podpirala vse okoljevarstvene pobude. Tako razvita družba, kot je slovenska, mora imeti "zeleno" stranko, ker je to del politične kulture, je poudaril Voljč. To pričakujejo tudi Zeleni parlamentarci v evropskem parlamentu, ki po Voljčevih besedah podpirajo ustanovitev tovrstne skranke v Sloveniji.
Program nove stranke je razdeljen na tri večje sklope, in sicer na okoljevarstvo, socialo in "domovinskost". Glavni strankini programski poudarki vključujejo med drugim tudi zavzemanje za nevtralnost Slovenije in nasprotovanje članstvu v zvezi Nato, vstopu v EU pa ne nasprotujejo, čeprav se zavzemajo za ohranitev čim večje samostojnosti evropskih in drugih držav. Slovenska vojska naj sodeluje v humanitarnih in naravovarstvenih aktivnostih, obvezno služenje vojaškega roka pa bi bilo treba ukiniti.
Zasedli naj bi prostor, "rezerviran" za Zelene
Nova ekološka stranka naj bi zasedla prostor, ki so ga izpraznili Zeleni Slovenije. Ti so od uspešnih začetkov pred dobrimi desetimi leti razpadli v frakcijskih bojih: začelo se je z ustanovitvijo vzporedne stranke Ekološko-socialne stranke (ESS), ki so jo ustanovili nekdanji levousmerjeni funkcionarji Zelenih Slovenije. ESS se je kasneje utopila v Liberalni demokraciji, nadaljevalo pa se je s ponarejanjem kongresnih listin, izvolitvami lažnih dvojnikov predsednikov stranke, vse dokler Zeleni kot stranka na državni ravni niso postali klinično mrtvi.
"V Sloveniji ta trenutek še nimamo dobre okoljske stranke oziroma Zeleni niso tisti, ki bi lahko predstavljali interese okoljevarstvenikov," pravi Karel Lipič. "Naš cilj je med drugim spodbujanje civilne družbe in nevladnih okoljskih organizacij v Slovenskem prostoru in jim pomagati tudi s stranko."
Med ustanovitelji nove ekološke stranke so generalni tajnik Slovenskega ekološkega gibanja Karel Lipič in nekdanja člana levega krila zelenih Slovenije: Leo Šešerko, ustanovitelj Zelene alternative, stranke, ki jo po ustanovitvi SEG nameravajo razpustiti, ter Božidar Voljč, ki je iz Zelenih odšel v Ekološko socialno stranko, z njo v liberalno demokracijo, nazadnje pa je iz LDS razočaran izstopil.
Na vprašanje, kakšna bo politična usmeritev nove stranke, pa Voljč odgovarja takole: "Če berete naš program z levimi očmi, boste v njem našli veliko tega, da boste stranko označili kot levo. Če pa boste brali z desnimi očmi, bo nemara teh pogledov malo manj."
Ali okoljevarstveniki potrebujejo "svojo" stranko"?
Trditev, da nevladne okoljske organizacije za svoje delovanje nujno potrebujejo še eno zeleno stranko, direktorica nevladne organizacije Umanotera Vida Ogorelec Wagner, sprejema z mešanimi občutki. "Mislim, da pri zdaj že dveh zelenih strankah, ki sta registrirani - Zeleni Slovenije in Zelena alternativa - ne potrebujemo še tretje," pravi Ogorevc - Wagnerjeva. Po njenem mnenju obstaja velika verjetnost, da bodo okoljevarstveniki z novo stranko dobili še eno obrobno zeleno stranko, ki ne bo imela nobenega političnega vpliva. Nevladne organizacije lahko svoje cilje dosežejo tudi zdaj, ne da bi imele "svojo" politično stranko. To so nenazadnje dokazale z uspešnim lobiranjem v parlamentu ob sprejemanju novega zakona o gensko spremenjenih organizmih.
