Zelena luč za dvig obrambnih izdatkov za Slovensko vojsko

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je med torkovo predstavitvijo resolucije spomnil, da jo prenavljajo zaradi spremenjenega varnostnega okolja po začetku vojne v Ukrajini. Po njegovih besedah Slovenija svojo obrambo zagotavlja v sklopu kolektivne obrambe zveze Nato.

Država se je zvezi Nato politično zavezala, da bo svoje obrambne izdatke dvignila na dva odstotka bruto domačega proizvoda, je dejal Črnčec. V resoluciji so ta dvig zastavili z jasno časovnico do leta 2030. Novosti so vzporedna in ne več zaporedna gradnja zmogljivosti srednje in srednje izvidniške bataljonske skupine, dvig obrambnih izdatkov za investicije na 20 odstotkov in dvig izdatkov za razvoj na dva odstotka. Črnčec je izpostavil še postopno menjavo flote helikopterjev in njihovo številčno krepitev.

Med predstavitvami stališč poslanskih skupin je Jožef Lenart iz SDS napovedal soglasno podporo resoluciji in v njej predlaganim rešitvam. Kljub temu je izrazil pomisleke glede prepogostega spreminjanja resolucij in strategij, saj da je bila prejšnja resolucija sprejeta februarja lani.

Podporo je napovedal tudi Janez Žakelj iz NSi, ki pa v resoluciji pogreša bolj dorečeno vlogo rezervne sestave SV in tega, kako bodo dodatna finančna sredstva porabljena. Največjo kritiko imajo v stranki glede koncepta vzporednega razvoja obeh bataljonskih skupin, saj to pomeni, da bo ministrstvo hkrati kupilo približno 106 osemkolesnikov. Glede tega opozarjajo na nezadostne absorpcijske sposobnosti obrambnega sistema za vzpostavitev teh zmogljivosti.

Damijan Zrim iz poslanske skupine SD je dejal, da resolucija uvaja potrebne ukrepe proti dolgoročnemu razvoju in opremljanju SV. V stranki pričakujejo, da bo ustrezno naslovila tudi pomanjkanje kadra v SV, ob tem pa si želijo, da bi kadrovska politika v vojski razvila karierni sistem, ki privablja nove kadre in jih konsistentno usposablja, primerno nagrajuje in uspešno zadržuje. V SD so zadržani do predloga ustanovitve posebnega vojaškega visokošolskega zavoda, saj bi ta onemogočal šolanje vojaškega kadra po programih, ki so usklajeni s civilnim javnim šolstvom.

Poslanec Levice Miha Kordiš je dejal, da zapravljanje denarja za orožje pomeni izgubo omejenih virov za potrebe državljanov doma. Spraševal se je, zakaj se kupuje novo tehniko, če v vojski ni dovolj kadra za to, da bi jo uporabljali. Dodal je, da je vojska največji onesnaževalec, zato s to resolucijo sledijo politiki, ki stopnjuje podnebni zlom, kar po njegovem pod vprašaj postavlja njen cilj zagotavljanja večje varnosti državljanom.

Novelo Zakona o službi v SV koalicijska Svoboda izglasovala s pomočjo NSi

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved je med včerajšnjo predstavitvijo novele spomnil, da se vojska sooča z močnim pomanjkanjem kadra, zato ministrstvo v noveli predlaga, da se izobrazbeni pogoji za zaposlitev v vojski znižajo na osnovno šolo in nedokončano srednjo šolo. Mlade, ki bi se na ta način zaposlili, bi spodbudili, da nadaljujejo šolanje in znotraj SV opravijo ustrezna usposabljanja.

Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je v predstavitvi stališč poslanske skupine dejala, da novela v svojih rešitvah ni revolucionarna, saj bo vojski omogočila, da pripadnike usmeri v izobraževanje za poklice, ki jih v vojski primanjkuje. Napovedala je podporo zakonu.

Anton Šturbej je v imenu poslanske skupine SDS napovedal, da zakonu ne bodo nasprotovali, ob tem pa opozoril, da bi moral bolj natančno opredeliti delovni čas v SV in na obrambnem ministrstvu v primeru povišane pripravljenosti, saj da raziskave kažejo, da delo v nočnem času in neurejenih časovnih presledkih neugodno vpliva na zdravje zaposlenih.

Janez Žakelj iz poslanske skupine NSi je dejal, da je najboljši promotor zaposlitve v SV zadovoljen vojak, za kar so pomembni dobri medosebni odnosi v vojaških enotah, krepitev ekipnega duha pa je odgovornost častnikov in podčastnikov. V NSi bi po njegovih besedah večji poudarek dali tudi promociji poklica in večji predvidljivosti kariernega razvoja vojaka. Z nižanjem vstopnih kriterijev po njegovih besedah pada nivo znanja in kompetenc pripadnikov SV, zato so do zakona zadržani, a ga bodo vseeno podprli, je dodal.

Poslanec SD Damjan Zrim je izpostavil, da morajo pripadniki SV na dnevni ravni ravnati premišljeno in preudarno, kar lahko pridobijo le skozi izobrazbo. Kot primer je navedel koncept kulturnega relativizma, ki ga pridobijo v okviru pouka sociologije v srednji šoli. Glede novele zakona imajo v SD pomisleke tudi, ker ni jasno, ali bodo pripadniki vključeni v javni ali zasebni srednješolski program izobraževanja.

Miha Kordiš je v predstavitvi stališča poslanske skupine Levica dejal, da so številke o kadrovskem pomanjkanju v vojski izmišljene. V SV bolj kot vojaki manjka domišljen koncept, kako naj brani domovino, je dejal. Teh 20.000 državljanov, ki imajo le nedokončano osnovno šolo, bi po njegovih besedah bolj potrebovalo pomoč in roko države, namesto tega pa jim ponujajo puško in maskirno uniformo. Takšni politiki v Levici absolutno nasprotujejo, je dejal.

Novelo Zakona o službi v Slovenski vojski so podprli poslanci Gibanja Svoboda, NSi, dva poslanca SDS ter poslanca narodnih skupnosti. Proti so bili v Levici, poslanci SD in večina poslancev SDS so se vzdržali.