Zelen božič, bela velika noč?

Nekoč, ko vremenskih napovedi v taki obliki, kot jih poznamo danes, še ni bilo, so se ljudje zanašali predvsem na vremenske pregovore. Nekateri so veljali le za določeno območje, spet drugi pa so se nanašali na celo državo oziroma regijo. Eden bolj znanih se glasi: 'Če na božič ni snega, ga velika noč da.' Zelo podoben je tudi: 'Božič na trati, velika noč za pečjo.' Z njima so naši predniki želeli opisati zamik sneženja in letnega časa.

Velika noč je edini premakljiv praznik v letu, ki (skoraj) vedno nastopi prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni.* Najzgodnejši možen datum velike noči je tako 22. marec, najpoznejši pa 25. april. Ker moč sončnih žarkov in povprečna temperatura zraka ravno v tem delu leta najhitreje naraščata, je verjetnost, da bi nas 21. aprila vendarle pričakalo belo jutro, približno šestkrat manjša, kot v primeru, da bi veliko noč praznovali že pred enim mesecem. V Ljubljani ta verjetnost trenutno znaša približno en odstotek in pol, glede na to, da smo imeli po letu 1961 kar 35 zelenih božičev, pa bi ta morala znašati 60 odstotkov, da bi lahko vsaj teoretično zadostili pregovoru.

Zadnja velika noč, ki je bila bela 23. marca 2008, je sledila belemu božiču. Takrat so v Kočevju (Arso) izmerili sedem, v Celju pet, v Novem mestu dva in v Ljubljani en centimeter snega. Da najdemo ustrezno kombinacijo zelen božič - bela velika noč, pa se moramo pomakniti kar 44 let nazaj, ko smo po nižinah imeli tudi edino ujemanje od sredine minulega stoletja. Po podatkih Agencije RS za okolje je na veliko noč, ki je bila tistega leta 30. marca, Ljubljano prekrivala 14-centimetrska snežna odeja, še več snega je bilo drugod po državi. V Mariboru 16, v Celju 18, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pa celo 28 centimetrov. Precej večja verjetnost je, da bosta tako božič kot velika noč zelena. V Ljubljani se je to v zadnjih šestdesetih letih zgodilo kar 34-krat.

Če razširimo obdobje še na ostale dneve okoli velike noči, smo nazadnje (skoraj) zimske razmere v času praznikov imeli pred šestimi leti. Takrat je po Sloveniji rahlo snežilo na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, podobno se je zgodilo tudi leto prej na velikonočni ponedeljek, 9. aprila 2012. Povsem drugačna je bila velika noč pred 19 leti, ko se je v Metliki in na Bizeljskem ogrelo celo do 30 stopinj Celzija. K temu je zagotovo pripomogel tudi pozen datum, 23. april.

Večjo veljavo imata pregovora v višje ležečih krajih. V Ratečah in Novi vasi na Blokah je zelenim božičem v kar tretjini primerov po letu 1961 sledila bela velika noč.

*Opomba: Formula, ki se uporablja za izračun datuma velike noči, sega v leto 325. Takrat so poznali le približne čase nastopa polnih lun, zato je glede na današnje astronomske meritve prihajalo do odstopanja nekaj ur, hkrati pa so za začetek koledarske pomladi šteli 21. marec, čeprav lahko ta nastopi tudi kakšen dan ali dva prej. Do odstopanj je tako prišlo leta 1962 in tudi letos, ko bo velika noč dejansko nastopila po drugi in ne po prvi spomladanski polni luni. Slednjo smo pri nas imeli že 21. marca in sicer le nekaj ur po nastopu pomladnega enakonočja.