Majhni, a uspešni

Danes mineva tri leta od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Država je v tem času - 1. januarja letos - prevzela tudi skupno evropsko valuto evro, konec leta pa naj bi postala še članica schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah. Prihodnje leto Slovenijo čaka še en velik izziv - polletno predsedovanje uniji.

Slovenija je 1. maja 2004 v EU vstopila skupaj s še devetimi državami - Malto, Ciprom, Slovaško, Poljsko, Češko, Madžarsko, Litvo, Latvijo in Estonijo, EU pa se je medtem razširila še na dve državi, Bolgarijo in Romunijo.

Tretje leto članstva v EU je v veliki meri obeležilo prevzemanje evra, ki je tako po oceni slovenskih oblasti kot po oceni pristojnih evropskih institucij potekalo zelo uspešno. Slovenija je sicer prva med novinkami v EU, ki je postala članica območja evra, prihodnje leto naj bi ji sledili še Ciper in Malta.

Slovenija bo tudi prva med novinkami, ki se bo lotila zahtevne naloge polletnega predsedovanja uniji. Priprave so stekle že konec leta 2005, znane so že nekatere prednostne naloge, kot so širitev oziroma Zahodni Balkan, energetika, izvajanje lizbonske strategije, medkulturni dialog, verjetno pa tudi evropska ustava oziroma institucionalna prenova EU.

Poleg vsebinskih tečejo tudi logistične priprave na predsedovanje, zlasti na Brdu pri Kranju, kjer se bo v novem konferenčnem centru v prvi polovici leta 2008 odvijala večina srečanj v Sloveniji.

Kmalu brez meja

Tik pred začetkom predsedovanja pa bo Slovenija postala tudi članica schengenskega območja, kar pomeni, da bo odpravljen nadzor na mejah s članicami unije Italijo, Avstrijo in Madžarsko, hkrati pa bo vzpostavljen schengenski nadzor na meji s Hrvaško. Nadzor bo konec leta odpravljen le na kopenskih in morskih mejah, medtem ko bo schengenski režim na letališčih vzpostavljen marca 2008.

Z vstopom v območje evra in schengensko območje bo Slovenija postala del najtesneje povezanih članic EU. Kljub temu pa za slovenske državljane še vedno veljajo omejitve pri dostopu na trge dela v nekaterih starih članicah, med njimi v Nemčiji in Avstriji. Petnajsterica starih članic ima namreč možnost omejitve za delavce iz novink uveljavljati do sedem let po vstopu slednjih v EU.

Z današnjim dnem je sicer omejitve za delavce iz novink odpravila Nizozemska, tako da se slovenski delavci z omejitvami soočajo le še v Franciji, Nemčiji, Belgiji, Avstriji, Danski in Luksemburgu.

V več kot 20 mestih po Evropi (Berlin, Barcelona, Milano, Dunaj, Pariz, Maribor, idr.) pa bodo tudi letos praznovali že sedmi Evropski 1. maj (EuroMayDay), ki so ga prvič organizirali leta 2001 v Milanu s sloganom Prekerniki sveta, združite se in stavkajte za svobodno, odprto, levo Evropo. Glavni namen Evropskega 1. maja je opozoriti na negotovost življenjskih in tudi delovnih razmer.